Kaj lahko storim, da preprečim možgansko kap?

Piše: doc. dr. Martin Rakuša dr. med., Klinika za nevrologijo, UKC Maribor

Pridružimo se petdesetletnemu gospodu, ki si je pravkar usedel k zajtrku. Ima več kroničnih bolezni. Zdravi se zaradi povišanega krvnega tlaka in sladkorne bolezni. Je tudi nekoliko debelušen. Čeprav ve, da ni pametno kaditi, vseeno pokadi nekaj cigaret dnevno. Že večkrat je slišal, da bo doživel možgansko kap. In nenadoma mu poide moč v desni roki iz katere mu pade skodelica s kavo…

Možgansko-žilne bolezni nastanejo nenadoma zaradi prekinjenega dotoka krvi do možganov. Možganske celice pričnejo odmirat že po nekaj minutah zaradi pomanjkanja kisika in glukoze. Najbolj pogosta možgansko-žilna bolezen je možganska kap. Za njo je značilno, da nevrološki znaki, kot so šibkost, izguba občutka, motnje govora in težave s hojo in drugi znaki trajajo več kot 24 ur. V kolikor le-ti trajajo manj, govorimo o tranzitorni ishemični ataki (TIA), ki predstavlja povečano tveganje za možgansko kap v naslednjih dnevih.

Možganska kap slider 2019

Možganska kap je resna nevrološka bolezen, ki prizadene centralni živčni sistem. Poznamo dve obliki možganske kapi – ishemično in hemoragično. Ishemična kap nastane, če se zamaši ena izmed žil, ki prehranjujejo možgane, kar se zgodi pri osmih od desetih bolnikov. Pri dveh od desetih možganska žila zaradi različnih vzrokov poči in nastane krvavitev (haemorrhagia). Bolniki z možgansko krvavitvijo so običajno bolj prizadeti v primerjavi z bolniki z ishemično možgansko kapjo.

Epidemiologija možganske kapi

Pojavnost možganske kapi (ishemične in hemoragične skupaj) je v zahodnoevropskih državah nižja kot v vzhodnoevropskih. Pri tem se v Sloveniji uvrščamo na sredo med zahodno in vzhodno Evropo. V Zdravstvenem statističnem letopisu Slovenije (NIJZ) lahko zasledimo, da je bilo leta 2020 zaradi možganske kapi hospitaliziranih približno 4700 bolnikov. Istega leta je nekaj več kot 1900 bolnikov umrlo zaradi možganske kapi ali njenih posledic. Možganska kap je celo tretji najpogostejši vzrok umrljivosti v Sloveniji.

Resnost možganske kapi se kaže tudi v velikem številu bolnikov, ki so kljub rehabilitaciji trajno prizadeti in ne morejo opravljati svojega poklica ali so odvisni od tuje nege in pomoči.

Dejavniki tveganja za nastanek možganske kapi

Če želimo uspešno preprečiti ali zmanjšati verjetnost možganske kapi, moramo poznati dejavnike tveganja le-te. Na nekatere dejavnike kot so spol, starost in dednost ne moremo vplivati.

Vplivamo lahko na telesno težo, krvni pritisk, nivo maščob in glukoze v krvi, kajenje, stres ter izobrazbo (osveščenost o bolezni).

Možganska kap je v Sloveniji malo pogostejša pri moških kot pri ženskah. Pri ljudeh starejših od 65 let je možganska kap 10-krat bolj pogosta kot pri mlajših od 45 let. Domači podatki kažejo, da je tveganje za možgansko kap trikrat višje pri ljudeh z osnovnošolsko izobrazbo v primerjavi z visoko izobraženimi. Ljudje, ki so prekomerno prehranjeni imajo dvakrat večjo verjetnost za možgansko kap kot normalno prehranjeni.

Za nastanek možganske kapi je najpomembnejši dejavnik tveganja povišan krvni tlak. Normalne vrednosti krvnega tlaka so 120/80 mmHg. Višje vrednosti predstavljajo tveganje za nastanek možganske kapi zaradi več vzrokov. Med drugim povišan krvni tlak poškoduje žilno steno, pospeši aterosklerotični proces in poveča možnost nastanka krvnih strdkov, ki zamašijo žilo.

Drugi pomemben dejavnik tveganja za možgansko kap so povišane maščobe, ki jih delimo na trigliceride in holesterol. Poznamo dve vrsti holesterola – holesterol v lipoproteinu velike gostote (HDL – »dober« holesterol) in holesterol v lipoproteinu nizke gostote (LDL – »slab« holesterol). Priporočene vrednosti LDL-holesterola se med posamezniki razlikujejo. Načeloma velja, da nižje, kot so vrednosti, manjše je tveganje za možgansko kap. Za nastanek aterosklerotičnih plakov je pomembno razmerje med različnimi holesteroli in trigliceridi, pri čemer igrajo pomembno vlogo visoke koncentraciji LDL-holesterola.

Za nastanek aterosklerotičnih plakov je pomembno razmerje med različnimi holesteroli in trigliceridi, pri čemer igrajo pomembno vlogo visoke koncentraciji LDL-holesterola.

Tretji pomemben dejavnik tveganja za možgansko kap je sladkorna bolezen. Merila slovenskih smernic za klinično obravnavo sladkorne bolezni tipa 2, leto 2022, določajo mejo krvnega sladkorja za sladkorno bolezen pri 7 mmol/L na tešče. Čeprav možgani porabijo kar 20 % vse energije v telesu, povišan krvni sladkor škodi živčnim celicam preko različnih mehanizmov. Npr. telo shranjuje povišan krvni sladkor v rdečih krvničkah, ki prenašajo kisik po krvi. Zaradi povišane koncentracije sladkorja je prenos moten in možgani dobijo manj kisika, kot ga potrebujejo. Povišan krvni sladkor neposredno kvari žile in pospešuje aterosklerotični proces preko različnih vnetnih mehanizmov. V žilnih stenah se hitreje nabirajo aterosklerotični plaki, ki ožijo arterije in znižujejo krvni pretok.

Rezultati številnih raziskav kažejo, da je učinek različnih dejavnikov tveganja kumulativen in poveča verjetnost za možgansko kap.

Zdravljenje

Tako povišan krvni tlak kot sladkorno bolezen ter hiperlipidemijo lahko zdravimo. Prvi ukrep je dieta. V primeru povišanega krvnega pritiska moramo zmanjšati količino zaužite soli, v primeru sladkorne bolezni zmanjšamo količino ogljikovih hidratov. Drug nefarmakološki ukrep je zadostno gibanje. V kolikor to ne zadošča, imamo na voljo zdravila, katera je potrebno redno jemati. Če jih ne prenašamo, se je potrebno o tem pogovoriti s svojim zdravnikom. Neredno jemanje zdravil predstavlja povečano tveganje za nastanek možganske kapi.

Posebno pozornost zahtevajo aterosklerotični plaki. Glede na individualno ocenjeno tveganje je smiselno opraviti ultrazvočno preiskavo karotidnih arterij, s katero ocenijo velikost morebitnih plakov. Če aterosklerotični plaki zožujejo arterijo za 70 ali več odstotkov, je takšna zožitev hemodinamsko pomembna in predstavlja tveganje za možgansko kap. Pogosto bolnikom vstavijo žilno opornico v zoženo žilo, v nekaterih primerih opravijo operacijo ali uvedejo dodatna zdravila ter tako zmanjšajo verjetnost za nastanek možganske kapi.

Tromboliza in trombektomija

Če se za trenutek vrnemo k našemu gospodu iz začetka članka. Ko je njegova soproga videla, da mu je pošla moč, se je spomnila na akronim GROM: G – govor, R – roka, O – obraz, M – mudi se! Poklicala je na 112 in povedala, da je moža najverjetneje zadela možganska kap. Pri tem ni pozabila povedati, kdaj so se težave pričele.

Za uspešno zdravljenje akutne ishemične možganske kapi je pomembno, da bolnik čimprej pride do bolnišnice, ter da zdravnik ve, koliko časa je minilo od pričetka težav. V bolnišnicah lahko bolnikom pri katerih sumimo, da jih je prizadela ishemična možganska kap, pomagamo s trombolizo. To pomeni, da s posebnim zdravilom, ki ga bolnik prejme v infuziji, poskušamo raztopiti krvni strdek in omogočiti ponovni pretok. Od pričetka težav do pričetka zdravljenja ne sme miniti več kot štiri ure in pol, zato se (M)udi!

Pri bolnikih ob sprejemu v bolnišnico pogosto opravijo tudi žilne preiskave, in če je na slikah viden krvni strdek, lahko v določenih primerih poskusijo strdek mehansko odstraniti. Ta postopek se imenuje trombektomija.

Zaključek

V zadnjih letih je zdravljenje možganske kapi zelo napredovalo, vendar še vedno precej bolnikov umre. Mnogi so trajno prizadeti in imajo ob fizičnih težavah tudi okvare spomina. Zato je pomembno, da poskrbimo za svoje zdravje ter čimbolj zmanjšamo dejavnike tveganja za možgansko kap; dovolj se gibljemo, primerno prehranjujemo, opustimo kajenje in redno jemljemo zdravila proti kroničnim boleznim.