Kaj jesti, če prebavila ne opravljajo več svojega dela – vloga dietetika pri bolnikih z odpovedjo prebavil

Piše asist. Mia Majerr, mag. dietet., Onkološki inštitut Ljubljana

Prebavila imajo ključno vlogo pri prebavi hrane, absorpciji hranil in odstranjevanju odpadnih snovi iz telesa. Zmanjšanje črevesne funkcije pod najnižjo stopnjo, potrebno za absorpcijo makrohranil in/ali mikrohranil (elektrolitov, vitaminov) ter vode, povzroči odpoved prebavil.

Posledice odpovedi prebavil vodijo v razvoj podhranjenosti in pri kroničnih bolnikih tudi k napredovanju kaheksije. Vloga klinične prehrane in dietetike pri bolnikih z odpovedjo prebavil je ključna za ohranjanje njihovega zdravja, optimizacijo prehranske podpore ter preprečevanje in zdravljenje morebitnih zapletov.

Obravnava in zdravljenje bolnikov z odpovedjo prebavil je zahtevno in zahteva multidisciplinarno obravnavo bolnika, ki vključuje sodelovanje kirurga, gastroenterologa, drugih specialistov z znanji klinične prehrane, specializirane medicinske sestre, strokovnjakov klinične dietetike, klinične farmacije, fizioterapije, kineziologije, psihologije in socialne delavce. Vsi člani multidisciplinarne ekipe morajo imeti znanje s področja klinične prehrane ter izkušnje na področju odpovedi prebavil in uporabe parenteralne prehrane na domu.

Poleg klasične medicinske obravnave mora bolnika pregledati tudi klinični dietetik v sklopu prehranske obravnave. Prehranske in presnovne motnje se diagnosticirajo v skladu s terminologijo na področju klinične prehrane in se glede na ugotovitve uvedejo tudi ustrezni prehranski ukrepi. Pri vsaki prehranski obravnavi je potrebna natančna anamneza, s katero ocenjujemo splošno stanje bolnika, funkcionalno stanje in njegovo počutje.

Vloga dietetika

Dietetik oceni vnos energije in posameznih hranil, bolnikove prehranske navade in preveri ravnovesje tekočin, ki vključujejo količino blata in urina ter morebitne izmete po stomi. Za preverjanje in prilagajanje prehranske terapije, vključno s hidracijo, v sklopu prehranske obravnave izvaja tudi meritve sestave telesa. V sklopu multidisciplinarne obravnave prilagaja redne laboratorijske preiskave kliničnemu, presnovnemu in bolezenskemu stanju bolnika. Nato na podlagi ugotovitev pripravi individualni načrt prehranskih ukrepov, ki vključuje določitev energijskih, prehranskih in tekočinskih ciljev ter načrt spremljanja prehranske terapije.

Prehranska terapija je namenjena optimizaciji prehranskega stanja po predhodni stabilizaciji acido-baznega ravnovesja, ravnovesja elektrolitov in stanja hidracije. Dietetik med zdravljenjem bolezni spremlja uspešnost in učinkovitost uvedene prehranske terapije.

»Pravilno in zdravo« prehranjevanje za bolnike z odpovedjo prebavil pomeni individualizirano prehransko podporo. Cilj prehranskih ukrepov je izboljšati absorpcijo prebavil. Pri bolnikih z odpovedjo prebavil, ki tolerirajo peroralno hranjenje, je dobro, da se poleg parenteralne prehrane tudi redno prehranjujejo.

Zaradi slabe absorpcije hranil (malabsorpcije) je potreben prehranski vnos, ki je višji od energijskih potreb, ocenjenih glede na telesno maso človeka z zdravimi prebavili. Prehranske strategije, ki so potrebne za zmanjšanje malabsorpcije in odvajanje tekočega blata ali izločanja tekočine so v nasprotju s priporočili »preventivne prehrane«. Bolnikom z odpovedjo prebavil se odsvetuje hrana, ki sicer velja za »zdravo« za splošno populacijo. Na primer: priporočeno je dosoljevanje hrane, odsvetovana je hrana z visoko vsebnostjo prehranskih vlaknin, kot so sveže sadje in zelenjava ter polnozrnata živila.

Pri večini bolnikov je treba omejiti vnos prostih tekočin (na primer voda, čaj, sokovi), bolniki naj pijejo pretežno peroralno rehidracijsko raztopino. Bolnika lahko rehidriramo bodisi parenteralno (v veno) bodisi enteralno (skozi usta), vendar je pri driski ali povečanem izločanju skozi stomo treba zagotoviti, da rehidracijske tekočine vsebujejo elektrolite in glukozo.

Posebno pozornost je treba posvetiti tudi funkcionalnem stanju bolnikov. Pretirano ležanje pripomore k nadaljnji izgubi funkcionalne mase telesa. Spodbujanje k telesni aktivnosti ter ustrezna strokovna pomoč pa pripomore k večjemu uspehu postopka rehabilitacije bolnikov z odpovedjo prebavil.