Piše: dr. Nada Rotovnik Kozjek, dr. med., Onkološki inštitut UKC Ljubljana
Z ustanovitvijo Strateškega sveta za prehrano in njegovimi izhodišči je vlada izzvala velik pretres na prehranskem področju. Kar je dobro, ker, kot je rekel Albert Einstein, »Nič se ne zgodi, dokler se nekaj ne premakne.«
Vlada nam želi dobro, spodbudila je naše razmišljanje o pomenu prehrane za zdravje. Za to si je sicer prizadeval Nacionalni inštitut za javno zdravje že dolga leta, z roko v roki z Direktoratom za javno zdravje pri Ministrstvu za zdravje, tako da je usmerjal državljane k bolj zdravemu prehranjevanja z raznimi (dobrimi) akcijami javnega zdravja na področju prehrane. Na primer, dobro bi bilo, da bi vsak državljan prebral Resolucijo o nacionalnem programu o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015–2025.
Sedanja vlada je za spodbujanje bolj zdravega prehranjevanja izbrala bolj radikalne ukrepe. Državljane je soočila z naprednimi prehranskimi trendi, ki naj bi združili zdravje ljudi in planeta, na katerem živimo. Ljudje so se resnično začeli spraševati, kaj bodo imeli na svojem krožniku. Torej, kaj bodo v bodočnosti jedli?
Kaj bomo jedli?
Vedno, ko se v življenju soočimo s spremembami, je potrebno najprej razmisliti, ali so vredne tega, da se odvadimo dobrih navad in lotimo eksperimentov? Dokler smo zdravi in (relativno) še mladi, smo pred resnimi zdravstvenimi posledicami eksperimentov s (pre)hrano, načini prehranjevanja, »dietami«, »zdravimi« živili in raznimi prehranskimi dopolnili, še dokaj varni. Ko pa smo starejši in še bolni povrhu, postajajo radikalne prehranske izbire nevarne za naše telo in dušo. Za bralce revije Za srce in spletne strani, je treba poudariti, da zelo hitro, ne glede na starost, vidimo posledice prehranskih odklonov na dodatnih zdravstvenih zapletih pri bolnikih z boleznimi srca in žilja. Zato ne bo škodilo, da najprej ponovimo nekaj osnovnih pojmov s področja prehrane človeka.
Dieta in način prehranjevanja
Najprej se vprašamo, kaj pomeni pojem dieta? Dieta (angl. diet) je predpisan režim prehrane za zdravega ali bolnega človeka. Čeprav je termin v jasnosti različno interpretiran, ga enako opredeli tudi Slovenski medicinski slovar.
Naslednje vprašanje je, kakšna dieta je najboljša za bolnika z boleznimi srca in žilja? Odgovor na to vprašanje je že veliko težji in nanj brez prehranskega pregleda ne moremo odgovoriti. Pojem diete se pogosto meša z pojmom način prehranjevanja. Način prehranjevanja predstavlja nek prehranski vzorec. Prehranske vzorce in njihov vpliv na zdravje pogosto raziskujemo z epidemiološkimi raziskavami. Raziskave na primer kažejo, da je mediteranska prehrana za mnoge zdravju prijazen način prehranjevanja.
Vendar, ali je za vsakega bolnika z boleznimi srca in žilja to primeren način prehranjevanja? Lahko izhajamo že iz čisto prozaičnih izhodišč, kajti nekateri ne marajo oljčnega olja, ali pa rib ali pa katerih drugih živil, ki so značilna za mediteransko prehrano. Tu prepuščam vaši domišljiji prosto pot pri vprašanju, ali bi res morali jesti nekaj, česar ne marate? Bomo potem res bolj zdravi? Ali manj bolni?
Najboljša dieta je prilagojena posamezniku.
Naslednji pomisleki so že bolj resni. Kako naj bolnik, ki ima na primer resnejšo stopnjo srčnega popuščanja in ob tem tudi edeme, uživa hrano, ki je bogata s sadjem in zelenjavo. Pogosto se voda kopiči tudi v njegovih prebavilih in takšna prebavila ta, sicer zdrava živila, težko obdelajo. Podobne probleme – torej manj zmogljiva prebavila – imajo lahko tudi bolniki z hudo generalizirano aterosklerozo, ki zmanjšuje prekrvavitev prebavil in njihove funkcije.
Še slabša izbira kot odločitev za način prehranjevanja, kjer lahko izbiramo med različnimi živili, so lahko diete. Pri dietah, torej predpisanemu režimu prehranjevanja, je izbira živil po navadi zelo zožena. To zelo dobro vedo tisti, ki imajo različne bolezni in morajo zaradi medicinskih razlogov slediti določeni dieti. Na primer, za bolnike z celiakijo je terapevtska brezglutenska dieta. Zato splošno »zdrave« diete za vse, ki bi bila najboljša za zdravje, pač ni.
Najboljša dieta je prilagojena posamezniku
Najboljša dieta je vedno prilagojena posamezniku in upošteva njegove presnovne potrebe, delovanje in stanje prebavil, vključno z ustno votlino in zobmi, ter tudi posameznikove želje, kulturno ozadje, življenjske pogoje – kje posameznik nabavlja hrano, kakšne so njegove materialne možnosti, kdo kuha itd. Če ima nekdo neznansko rad klobaso, se bo v individualno prilagojeni dieti na krožniku vedno našel kotiček tudi za njeno rezino.
Pot do posamezniku prilagojene prehrane tako ni izbira med enim ali drugim živilom, temveč zajame vse, kar bo glede na okoliščine najbolj primerno za njegovo zdravje (ter seveda zdravje okolja). Vse to pa lahko dosežemo le, če probleme posameznikovega prehranjevanja vključimo v zdravstveno obravnavo posameznika. V prvi vrsti so potrebni k posamezniku in njegovim prehranskim potrebam za vzdrževanja zdravja, usmerjeni pogovori o prehrani v okviru zdravstvenega sistema. K temu bi največ pripomoglo uvajanje zdravstvene dejavnosti klinične prehrane na primarni nivo zdravstvenega varstva, ki bi omogočala individualno obravnavo prehransko ogroženih posameznikov v okolju kjer živijo.
Te aspekte sta strateški svet za prehrano in sedanja vlada do sedaj spregledala. Samo s preurejanjem živil na posameznikovem krožniku ne moremo reševati zdravja ljudi in našega planeta. Potrebno je narediti vsaj osnovne korake strokovne prehranske obravnave v okviru zdravstvenega sistema.
Preberite še: