Izlet v Kamnik – 23. aprila 2024
Člani ljubljanske podružnice Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije smo se na letni skupščini v začetku marca na predlog g. Francija Zalarja dogovorili, da se bomo pred prvomajskimi prazniki podali na izlet in voden ogled Kamnika.
Za prevoz smo članom predlagali uporabo vlaka (ob uporabi brezplačnega prevoza z vlakom – za upokojence) in tako se nas je ob 11. uri na železniški postaji Kamnik – mesto zbralo preko 30 članov društva in odlična poznavalca Kamnika in njegove zgodovine, turistična vodiča, zakonca Travnik.
Mesto, kjer smo se zbrali, je čudovita in lepo ohranjena Plečnikova mojstrovina, ki pa žal ni v namenski uporabi, a nas je takoj navdušila s svojo arhitekturno lepoto.
Naš vodič, gospod Travnik, je ob začetku našega srečanja predstavil osnovne podatke o Kamniku: med drugim nam je povedal, da imajo v Kamniku tri železniške postaje in so tako (po številu železniških postaj) tretje največje slovensko mesto…
Podali smo se po ulicah, najprej po stopnicah malo navzgor (do gradu Trutzturn, poimenovanem tudi Rauterjeva graščina), da smo naša srca pripravili do malenkost povišanega pulza, potem pa smo se po stranskih ulicah sprehodili do frančiškanskega samostana, kjer nas je sprejel župnijski upravitelj, p. Ciril Božič, ki je za nadvse zanimivo predstavitev bogastva frančiškanske knjižnice mimogrede porabil dobro uro časa.
Izvedeli smo, da je najstarejša knjiga, ki jo imajo shranjeno pri njih, brevir (molitvenik) iz leta 1454, da hranijo preko 25 inkonabul (knjig izpred leta 1500), da hranijo originalni izvod Dalmatinove biblije iz leta 1584, da imajo komplet originalne Valvasorjeve Slave Vojvodine Kranjske iz leta 1689, vmes pa smo izvedeli tudi nekaj zanimivosti o tem, kako so frančiškanom po drugi svetovni vojni neuradno odvzeli samostan in gimnazijske prostore ter jih spremenili v stanovanja za nastanitev delavcev iz bližnjih tovarn.
Ogled frančiškanske knjižnice, ustanovljene leta 1627
V frančiškanskem samostanu smo si ogledali še eno vrhunsko umetniško stvaritev arhitekta Jožefa Plečnika: kapelo Božjega groba ob cerkvi sv. Jakoba.
Ogled frančiškanske knjižnice, ustanovljene leta 1627
Ogled Kamnika smo nadaljevali v samem centru mesta, na Glavnem trgu, kjer spet dominira Plečnikova mojstrovina: barvno pročelje hiše, ki jo je mojster Plečnik oblikoval leta 1955, potem, ko so tam porušili sosednjo hišo in se odločili, da bi na tem mestu izoblikovali glavni mestni trg, njegovo ureditev pa so zaupali arhitektu Plečniku.
Arhitekt Jožef Plečnik: Kapela Božjega groba v frančiškanskem samostanu.
Nato smo se po slikoviti ulici Šutna, ki je ohranjena taka, kot je bila že pred več kot 100 leti, podali do »spodnjega Kamnika«, kjer smo videli glavno kamniško cerkev (Marijinega brezmadežnega spočetja) s samostojnim zvonikom, kar je v Sloveniji zelo redek primer, še malce naprej pa stoji rojstna hiša Rudolfa Maistra, ki se je tu rodil leta 1874, dandanes pa je spremenjena v muzej, posvečen njegovemu delu in zaslugam za ohranitev Štajerske in Maribora v Sloveniji.
Udeleženci na Glavnem trgu v Kamniku, v ozadju Plečnikova mojstrovina.
Po ogledu muzeja je po povratku v center Kamnika po treh urah sprehoda nastopila potreba po hidraciji (in diurezi), zato smo začasno zavzeli kavarno Veronika, ki se nahaja tam zraven, in preverili, kako dobre napitke znajo tam pripraviti. Bili so odlični!
Po dobre pol ure odmora smo ogled Kamnika nadaljevali z vzponom na Mali Grad, ki se nahaja na skalni pečini v samem centru mesta, pod njim je izkopanih kar nekaj (še ne v celoti raziskanih) rovov.
Naš vodnik nam je med vzponom na Mali Grad predstavil Alejo slavnih, ki so jo zasnovali, in na kateri je zaenkrat samo en spominski kip. Na vrhu pečine smo si poleg ostalin srednjeveškega gradu, v katerih naj bi še danes vladala Veronika, lepa in prevzetna plemkinja, ki je zaradi ošabnosti končala v ruševinah gradu, ogledali edinstveno gotsko kapelico svetega Eligija v treh nivojih, ogled katere je bil čudovita pika na i v odkrivanju zanimivosti in znamenitosti Kamnika.
Obisk Kamnika smo okoli 15. ure po nagovoru predsednice podružnice gospe Darinke Pavlič Kamien in podpredsednika gospoda Franca Zalarja zaključili polni lepih vtisov in si obljubili, da bo treba Kamnik obiskati vsaj še enkrat, saj nam je vodič, g. Travnik, že med tokratnim vodenjem nakazal in omenil, katere znamenitosti in zanimivosti bi si lahko še pogledali v Kamniku. Upamo, da bomo v naslednjem letu to obljubo izpolnili. Še se bomo dobili!
Na Malem Gradu smo prisluhnili razlagi o Veroniki.