NOVINARSKA KONFERENCA, 13. oktober 2016
13. oktober je svetovni dan tromboze. Tromboza je življenjsko nevarna bolezen in sodi med vodilne vzroke za prezgodnjo srčno-žilno smrt. Pri trombozi pride do zamašitve arterije (arterijska tromboza) ali vene (venska tromboza) s krvnim strdkom. Srčni infarkt in možganska kap, ki sta v javnosti dokaj dobro prepoznana, nastaneta kot posledica arterijske tromboze. Venska tromboza in pljučna embolija (s skupnim imenom venska trombembolija) pa nastaneta zaradi krvnih strdkov v venskem žilnem sistemu. Svetovne raziskave kažejo, da je razumevanje in poznavanje venske tromboze in pljučne embolije v javnosti precej slabše od bolezni, ki nastanejo kot posledica arterijske tromboze (npr. srčni infarkt, možganska kap), pa tudi slabše kot poznavanje rakavih bolezni ali AIDS-a. Podobno velja tudi za Slovenijo. Svetovni dan tromboze je tako priložnost, da pobliže spoznamo tudi vensko trombembolijo ter se zavemo njenih razsežnosti. Bolezen je pogosta; ocenjujemo, da vensko trombembolijo v Sloveniji utrpi vsako leto okrog 3000 ljudi. Venska trombembolija pogosteje nastane pri bolnikih z rakom, slabo pomičnih bolnikih, pri bolnikih po kirurških posegih in poškodbah, v povezavi z bolnišničnim zdravljenjem, pri ženskah pa tudi v povezavi z jemanjem hormonske kontracepcije in nosečnostjo. Neprepoznana in nezdravljena venska trombembolija je lahko usodna, zato je ključnega pomena, da znamo prepoznati simptome in znake bolezni in takoj poiskati zdravniško pomoč. Po drugi strani je pomembno vedeti, da vensko trombembolijo lahko v veliki meri preprečimo, še preden nastane. Izobraževanje in osveščanje tako laične kot strokovne javnosti o venski trombemboliji pomembno prispeva tudi k prepoznavanju posameznikov, ki so bolj ogroženi za nastanek venske trombembolije in s tem k uspešnejšemu preprečevanju bolezni.
Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije je ob svetovnem dnevu tromboze pripravilo tiskovno konferenco, na kateri sta o trombozi, dejavnikih tveganja za nastanek tromboze, preventivi in zdravljenju spregovorila prim. Matija Cevc, dr. med., predsednik Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije in dr. Tjaša Vižintin Cuderman, dr. med. z Interne klinike UKC Ljubljana KO za žilne bolezni, UKC Ljubljana.
Primera dveh bolnic
Prva bolnica
Kaj naj rečem glede tromboze… doletela me je pri mojih 22ih letih, ravno v času ko sem prvič posegla po kontracepcijskih tabletkah. Po poškodbi kolena, sem morala nekaj časa mirovati, da se je rana lepo zacelila, a po nekaj dneh so moja meča na desni nogi postajala vse debelejša in vedno bolj boleča. Nadomestni zdravnik mi je 14 dni govoril, da gre le za vneto mišico, da naj si nogo masiram in čim več razgibavam… mene pa je bolelo, da so tekle solze. Ko je prišel moj osebni zdravnik z letnega dopusta, je v trenutku dojel resnost situacije in me urgentno poslal v Ljubljano, kjer so mi sporočili diagnozo, ki me bo spremljala do konca življenja. Meseci po tem so minevali v znamenju ljubljanske Poliklinike, prenatrpanega in poleti zadušljivega kletnega hodnika in kontrol zaradi jemanja zdravil proti strjevanju krvi. Po skoraj enem letu se je moja kri končno toliko stabilizirala, da sem lahko prenehala z zdravljenjem in z obiski Poliklinike.
Tromboza mi je obrnila življenje in povzročila precej nevšečnosti:
- nikoli ne bom smela poseči po hormonski kontracepciji (kot mlada ženska bi bila zelo vesela alternativne zanesljive in priročne oblike kontracepcije),
- obiski savn so prepovedani,
- otekanje nog ter težke boleče noge predvsem v vročih poletnih mesecih, ko nošenje kompresijskih nogavic, kljub priporočilom, ni najbolj redno,
- terapija z injekcijami heparina ob vsakem večjem posegu ter tekom cele nosečnosti in še 6 tednov po njej, …
Kljub vsemu, sem se navadila živeti z njo oz. okrog nje, saj se zavedam da so na svetu še mnogo hujše stvari. Se pa za skrb in prijaznost zahvaljujem predvsem svojemu takratnemu osebnemu zdravniku ter vsem mnogim zdravnikom in medicinskim sestram, ki sem jih v preteklih letih srečala na Ljubljanski Polikliniki.
Druga bolnica
Bila sem stara 40 let, polna zdravja in z veliko energije. Odpravila sem se na smučanje, kjer sem nesrečno padla in si natrgala kolenske vezi. Odšla sem na urgenco in od tam domov, seveda s pomočjo bergl, saj sem morala z nogo nekaj časa mirovati. Čez tri dni se mi je v mečih na nogah pojavila bolečina, ki se je širila navzdol. Naslednji dan nisem mogla več stopiti na nogo, saj me je bolela že peta na nogi. Splošni zdravnik me je poslal zopet na urgenco, kjer so ugotovili, da imam vensko trombozo. V enem tednu sem doživela športno nesrečo in potem verjemite še večji šok, vensko trombozo, ki je nisem pričakovala in me je zelo šokirala. Zdravili so me z zdravili proti strjevanju krvi. V času zdravljenja sem imela težave s krvavitvami iz dlesni, pa tudi mesečne krvavitve so bile zelo močne. Okrevala sem zelo dobro in mi ni potrebno nositi kompresijskih nogavic – nosila sem jih 1,5 leta. Me pa ob vsaki spremembi vremena ali pa ob daljšem sedenju boli vena v nogi in me zopet opomni na vensko trombozo. Potrebno se je navaditi na življenje po preboleni bolezni, pomembno je veliko gibanja in malo sedenja.