Ilustracije Marjance Jemec Božič iz pravljice Josipa Ribičiča »Nana, mala opica« za sodoben pediatrični pristop obravnave otrok v bolnišnici

     

Sporočilo za medije

Ilustracije Marjance Jemec Božič iz pravljice Josipa Ribičiča »Nana, mala opica« za sodoben pediatrični pristop obravnave otrok v bolnišnici

Ljubljana, 3. oktober  2018 – »Ob letošnjem svetovnem dnevu srca in tednu otroka smo stopili skupaj: Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije, Društvo Bralna značka, Mladinska knjiga in vodstvo Pediatrične klinike UKC Ljubljana ter otrokom, ki se zdravijo na dveh kliničnih oddelkih Pediatrične klinike  UKC Ljubljana poklonili ilustracije Marjance Jemec Božič iz pravljice »Nana mala opica« in knjige s katerimi se bodo mladi bolniki krajšali čas med bivanjem v bolnišnici. Umetnost v pravljicah  uporabimo torej v bolnišnici za sproščanje, za preusmeritev pozornosti, za pomirjanje, za razbremenitev stisk in strahov, za izboljšanje komunikacije, za lažje vzpostavljanje prvega stika, ustvarjanje ugodja in občutka varnosti, za lažje sprejemanje novega okolja, motivacijo in sodelovanje otroka pri pregledih, za boljši izhod zdravljenja. Ob pomoči ljudi dobre volje in prijaznih donatorjev bodo  prijaznejšega okolja za bivanje na Pediatrični kliniki UKC Ljubljana  deležni tudi otroci na drugih oddelkih klinike,« je izpostavil Franc Zalar, podpredsednik Društva za srce.

 

Na Kliničnem oddelku za gastroenterologijo, hepatologijo in nutricionistiko in Kliničnem oddelku za nefrologijo Pediatrične klinike UKC Ljubljana je potekalo slavnostno odprtje poslikav z motivi iz pravljice »Nana, mala opica«. Ilustracije Marjance Jemec Božič iz pravljice Josipa Ribičiča »Nana, mala opica«, bodo omogočile sodoben pediatrični pristop obravnave otrok v bolnišnici: otrokovo pozornost od neprijetnih postopkov diagnostike in zdravljenja bodo preusmerile v domišljijski svet navihane živalske junakinje, ki je številne peripetije uspešno premagala s svojim neuklonljivim pogumom.

Že v 19. stoletju, leta 1859, je Florence Nightingale, ustanoviteljica zdravstvene oskrbe v bolnišnicah, v svojih zapiskih o bolnišničnem okolju, ki pripomore k zmanjšanju trpljenja in poveča zmožnost bolnika za ozdravitev, navedla topel, svetel in ne preglasen prostor s čistim zrakom. Kasneje so Pasteurjeva odkritja prinesla pomembno znanje o potrebnem nadzoru nad okužbami, razvijajoča znanost pa napredek medicinskih tehnologij.

V 60. letih prejšnjega stoletja se je v arhitekturi razvila veja Evidence Base Design, ki proučuje vpliv bolnišničnega okolja na izid zdravljenja bolnikov, na operativno učinkovitost, produktivnost in utrujenost zaposlenih in na izboljšanje kakovosti in varnosti bolnikov. V letu 1984 je bila v reviji Science objavljena znana študija o manj zapletih, zmanjšani uporabi protibolečinskih zdravil in hitrejšem okrevanju kirurških bolnikov, ki so ležali v posteljah s pogledom skozi okno v naravo v primerjavi s tistimi s pogledom v steno. Pojavil se je izraz »Healing Enviroment«, zdravilno okolje. Sledile so številne študije, raziskave nevroznanosti, okoljske psihologije, psiho-nevro-imunologije in evolucijske biologije o vplivu bolnišničnega okolja na izhod zdravljenja.

»Zdravilno okolje je opredeljeno kot tisto, ki ima negovalen in terapevtski učinek. Dokazano je, da dobro zasnovana bolnišnična okolja lahko zmanjšajo anksioznost in stres bolnikov, pospešijo okrevanje, skrajšajo hospitalizacijo, zmanjšajo uporabo zdravil, zmanjšajo bolečino in spodbujajo občutek dobrega počutja. Na organizacijski ravni takšna okolja lahko prispevajo k zmanjšanju stroškov z izboljšanjem rezultatov zdravljenja bolnikov in izboljšanjem zadovoljstva in produktivnosti zaposlenega osebja.

Posebni zdravilni elementi so med drugimi vizualni dražljaji, kot so umetnine. Različni avtorji so ugotovili, da abstraktno umetnost bolniki sprejemajo manj ugodno kot figurativno umetnost. Odrasli preiskovanci so najbolj ugodno odgovorili na umetniške upodobitve narave, otroci bolniki pa na pravljične likovne vsebine.

Otroci se v bolnišnici ne počutijo dobro. Pogosto imajo občutja krivde, povezana z negativnimi reakcijami staršev ob pojavu njihove bolezni.  Že ob prihodu zaznajo poseben vonj, slišijo jok, občutijo neugodje svojih staršev; obkrožijo jih neznane osebe v belih in svetlo modrih oblačilih, ki jih glasno ogovarjajo in segajo po njih. Še pomembnejše kot strah pred nevarnostjo, so za otroke v bolnišnici namišljene bojazni, plod njihove fantazije, nemoči, da bi razumeli situacijo, nastalo ob njihovi bolezni.

Nedvomno ima hospitalizacija na otroka neugodne vplive, zato je pomembno, da jih prepoznamo in, kolikor je le mogoče, ublažimo. Kadar je hospitalizacija nujna, je potrebno ustvariti čim manj travmatične postopke v času otrokovega zdravljenja in vzpostaviti čim bolj humane pogoje bivanja v bolnišnici,« je povedala doc. dr. Anamarija Meglič, dr. med., s KO za nefrologijo Pediatrične klinike UKC Ljubljana.

In še spomnila: »Leta 1988 je bil na Evropskem združenju za pravice otrok v bolnišnici (angl. European Association for Children in Hospital) sprejet dokument desetih načel, listina EACH. Gre za poziv tistim, ki skrbijo za bolne otroke, naj se seznanijo s pravicami otrok v bolnišnici in ravnajo v skladu z njimi.  

Med ostalimi pravicami otrok so v 4. členu: ublažitev telesnega in čustvenega pritiska, odpraviti ali omejiti okoliščine ali dejanja, ki jih otrok opiše kot stresna, prepoznati izražene ali neizražene strahove ali skrbi otroka in poskrbeti za ustrezno ravnanje, poskrbeti za mirne in ustrezno opremljene prostore in v 7. členu: otroci imajo priložnost za igro, rekreacijo in izobraževanje v skladu s svojo starostjo in stanjem, njihovo okolje je zasnovano in opremljeno tako, da zadovoljuje njihove potrebe.«

»Pravljice bogatijo otrokovo življenje in ga obdajajo s čudežnostjo prav zato, ker se otrok natančno ne zaveda, s čim so ga očarale. Umetnost v pravljicah  uporabimo torej v bolnišnici za sproščanje, za preusmeritev pozornosti, za pomirjanje, za razbremenitev stisk in strahov, za izboljšanje komunikacije, za lažje vzpostavljanje prvega stika, ustvarjanje ugodja in občutka varnosti, za lažje sprejemanje novega okolja, motivacijo in sodelovanje otroka pri pregledih, za boljši izhod zdravljenja,« je še povedala doc. dr. Anamarija Meglič, dr. med., s KO za nefrologijo Pediatrične klinike UKC Ljubljana.

Dogodek je počastila ilustratorka Marjanca Jemec Božič, ki je ob tej priložnosti povedala: »Vesela sem, da bodo moje ilustracije razveseljevale otroke v bolnišnici. Upam, da jim bodo liki izzvali iskrice v očeh in nasmeh na obrazkih ter da bodo tudi zaradi tega hitreje ozdraveli. Če bo temu tako, bom presrečna. Tudi sama imam lep spomin, in sicer na staro Pediatrično kliniko, ki mi je segel do srca. Pred mnogimi leti je namreč do mene prišla mamica, katere hčerkica je po hudi bolezni zgubila bitko z življenjem. Prosila me je za ilustracijo na velikem formatu iz ene od zgodbic za otroke. Z ilustracijo se je namreč želela zahvaliti osebju, ki se je borilo, da bi njihova deklica ozdravela. Rada sem pomagala.« 

»V Bralni znački sodeluje okrog 140.000 otrok. V želji, da bi brali tudi otroci v bolnišnici, jim danes ob tej priložnosti podarjamo nekaj knjig,« je povedal Slavko Pregl, podpredsednik Društva Bralna značka.

Dogodek je popestril Ribič Pepe, ki je skupaj z otroki zapel nekaj pesmi.

 

Služba za odnose z javnostmi UKC Ljubljana.