Ureja in piše: dr. Stanislav Pinter
V prihajajočem poletju bodo spet oživele planinske poti v slovenskem visokogorju. Letos bomo morali biti na njih zelo pazljivi, saj je ponekod še obilo snega, česar v zadnjih nekaj letih nismo bili vajeni. Prav zato so sončna, južna pobočja Košute in planine na njih zanimiva in varna izbira za poletno turo. Če ste poleg tega tudi ljubitelji rudnin in fosilov, se iz okolice Tržiča in Ljubelja ne boste vrnili razočarani.
Zahodne Karavanke
Ležijo na skrajnem severozahodnem robu Slovenije in potekajo od “tromeje” na Peči (1510 m) na zahodu do Jezerskega vrha (1218 m) na vzhodu, kjer se nadaljujejo na avstrijski strani. Ime Karavanke naj bi izhajalo iz keltskih besed kara wanka, kar naj bi pomenilo skalnate travnike. Taka je njihova severna stran z mogočnimi skalnatimi stenami ter zelenimi planinami in senožetmi pod njimi. Drugi trdijo, da omenjeni keltski izraz pomeni košuto, v potrditev te teze pa navajajo slovensko ime Košuta za mogočno skupino sredi Karavank.
Tako kot ostale slovenske Alpe so tudi Karavanke mlado in močno nagubano gorstvo. Po kamninski sestavi pa se precej ločijo od njih. Zato so v teh predelih najdišča različnih rud in okamnin, bogatih s fosili, med katerimi so nekateri svetovna redkost.
Kofce
Na položnih pobočjih pod Košuto je nanizana prava ogrlica planin – od Dolge njive na vzhodu do Kofc na zahodu. Slednja je gotovo najbolj obiskana od vseh. Poleg sončne lege in čudovitega razgleda ponuja v poletnem času pravo planinsko razpoloženje. Tod namreč še pasejo živino.
Na višini 1488 metrov stoji Planinski dom na Kofcah, ki je v poletni sezoni stalno odprt. Zunaj tega časa pa ga oskrbujejo ob sobotah, nedeljah in praznikih. S svojo zanimivo, prostrano in urejeno okolico ponuja vsako leto zavetje tudi najmlajšim planincem, ki tod osvajajo prve črke planinske abecede. Prvi planinski objekt so na Kofcah odprli tržiški planinci že leta 1927. Do 2. svetovne vojne je bil zelo priljubljena izletniška točka, ki so jo radi obiskovali tudi”turisti” iz tujine. Po nekaterih virih je bil ob domu celo manjši bazen, ki je ponujal osvežilne kopeli. Med 2. svetovno vojno je bil planinski dom požgan.
Nekaj minut hoje od planinskega doma stoji kapelica, ki je z zanimivo arhitekturo posrečeno zlita s čudovitim naravnim okoljem. Ogleda vredna so slike, ki so domiselno izdelane – na odrezkih smrekovih debel.
Izhodišče poti
Glavno izhodišče poti na Kofce je Tržič. Toda le najbolj vztrajni obiskovalci se od tod odpravijo peš. Čaka jih namreč 950 višinskih metrov vzpona, za kar so potrebne tri ure hoje. Večina se raje odpelje še nekaj kilometrov naprej. Na voljo sta dve smeri. Po prvi sledimo cesti proti mejnemu prehodu Ljubelj. V kraju Podljubelj (gostilna Ankele), kjer je tudi avtobusna postaja, je začetek markirane poti. Z vozilom se lahko pripeljemo do kmetije Matizovec, od koder je do vrha še eno uro hoje.
Druga smer poteka po dolini Tržiške Bistrice. Iz središča mesta sledimo oznakam za Jelendol. Takoj za naseljem Čadovje pri Tržiču se začne čudovita Dolžanova soteska. Po slikoviti cesti se pripeljemo do vasi Dolina. Od tod pelje na Kofce markirana pot čez planino Kal. Zanjo potrebujemo dve uri in pol. Z vozilom je mogoče nadaljevati do Jelendola, kjer pred graščino (Puterhof) zavijemo levo. Mestoma precej jamasta gozdna pot (vozimo na svojo lastno odgovornost) omogoča nadaljevanje po soteski Dolžanke. Večje parkirišče ob poti je lahko izhodišče za vzpon čez planino Dolžanka. Do Doma na Kofcah je uro in pol hoje.
Tisti, ki ne zmorete večjih vzponov, se lahko z vozilom pripeljete do planine Šija, od koder je do cilja le še pol ure zmerne hoje.
Dostopi
Če se boste odločili za smer Dolžanova soteska – Jelendol, zapustite hitro cesto proti Ljubelju na odcepu Tržič. Na naslednjih križiščih vozite naravnost po glavni cesti vse do križišča v centru Tržiča, kjer vas kažipot proti Jelendolu usmeri desno, na ožjo cesto mimo cerkve. Skozi Dolžanovo sotesko nadaljujete skozi zaselek Dolina do Jelendola.
Najprimernejši čas
V kopnih razmerah in po suhih poteh je izlet primeren za vsakogar. Zato upoštevajte vremensko napoved! Ob stabilnem vremenu se je mogoče od Planinskega doma na Kofcah povzpeti na katerega od”hišnih vrhov” (Križ, Kofce gora) ali sosednjih vrhov, ki se pnejo prek 2000 metrov (Veliki vrh 2088 m, Kladivo 2094 m). Za varen korak obujte uhojene planinske čevlje z rebričastim podplatom. Tudi palice vam bodo olajšale korak, tako pri vzponu kot pri sestopu. Ne pozabite na zadostno količino tekočine in na primerno zaščito pred soncem in vetrom.
Dolžina izleta
Trajanje izleta je odvisno predvsem od izbranega izhodišča. Če načrtujete vzpon še na katerega od naštetih vrhov, se je priporočljivo pripeljati z vozilom do višje ležečih parkirišč ob poti (npr. pri Matizovcu). Tako vam bo ostalo več časa za raziskovanje visokogorskega sveta.
Kaj še priporočamo
Tržiška pokrajina je zaradi bogate kulturne in naravne dediščine mikavna za ljubitelje narave. Poleg mirnih kotičkov lahko v njej najdejo tudi še mnogo naravnih čudes.
V smeri proti mejnemu prehodu Ljubelj je 9 kilometrov iz Tržiča v zaselku Lajb pri Podljubelju nekdanji rudnik živega srebra – Šentanski rudnik. Vas Podljubelj se je namreč nekdaj imenovala Sveta Ana. Ob prijetni poti so vidni trije vhodi v rove nekdaj znanega in za idrijskim drugega najpomembnejšega rudnika živega srebra v Sloveniji. Enega od njih, Antonov rov, so pred leti zavarovali in si ga je mogoče ogledati. Za strokovno vodenje se pred izletom dogovorite v Turistično promocijsko informativnem centru v Tržiču.
Zahodno od Podljubelja je v stranski dolini Belega potoka Tominčev slap. Visok je 18 metrov. Ob visoki vodi mogočno pada čez skladovnico konglomerata. Po kolovozni poti je do slapa 20 minut hoje.
Za ljubitelje geoloških posebnosti je pravi raj Dolžanova soteska. Zaradi edinstvenega nahajališča okamnin in kamenin iz starejšega zemeljskega veka je zavarovana kot naravni spomenik. Poleg okamnin so v strugi Tržiške Bistrice zanimive zaobljene skale – balvani iz kremenovih usedlin; posebnost so tudi cestni predor in pet izrazitih piramidastih apnenčastih stolpov. V Soteski je več označenih točk Slovenske geološke poti (transferzale), prepoznavnih po posebnem znaku, prekrižanih kladivcih. Med posebnosti sodi tudi geološki steber s primeri kamnin tega območja, ki so ga pred desetletjem postavili pobudniki Geološke poti. Nedaleč od ceste je tudi znano plezališče Dolžanova soteska.
Zemljevidi in vodniki
Zemljevid: Karavanke, osrednji del 1 : 50.000. PZS, 1999.
Slovenija: turistični vodnik.Urednik: Marjan Krušič. Mladinska knjiga. Ljubljana, 1997.
Uporabne informacije boste našli tudi na spletni strani: http://www.trzic.si