Piše: Prim. Boris Cibic, dr. med. kardiolog
Nesluten napredek medicinske stroke in vseh tehničnih ved v drugi polovici prejšnjega stoletja je povsem spremenil tisočletno zgodbo bolezni in preživetja. Naše davne in nedavne prednike so desetkale številne nalezljive bolezni, ki jih skoraj ne poznamo več in povrh še nemalokrat bolezni zaradi pomanjkanja hrane. Današnja podoba pa je povsem drugačna.
Z zatrtjem epidemično nastopajočih nalezljivih bolezni in z nadvse zadovoljivo oskrbo glede hrane, se je v sodobnih razvitih družbah odprla pot v smer mnogo boljšega splošnega zdravstvenega stanja prebivalstva in s tem tudi daljšega preživetja. Nepričakovano pa smo se znašli pred novimi, do pred kratkim skoraj nepoznanimi boleznimi, ki nam prav tako grozijo, da nam bodo ponovno poslabšale splošno zdravstveno stanje in s tem skrajšale preživetje. Pravimo jim civilizacijske bolezni, bolezni nezdravega načina življenja in izobilja. Med njimi izstopajo srčne in žilne bolezni, kot so angina pektoris, srčni infarkt, možganska kap, srčna in ledvična odpoved, gangrena na spodnjih okončinah. Zaradi njihove množičnosti jim pravimo sodobne epidemije. Bolezni so posledica hudo napredovane skupne osnovne bolezni – ateroskleroze (aterioskleroze).
Ateroskleroza
Ateroskleroza, po domače poapnenje žil zaradi nabiranja maščobnih oblog, holesterola in kalcija na notranjih stenah žil, je bolezen, ki vedno bolj oži notranjost žil, dokler jih končno ne zamaši. Posledice so hude, mnogokrat usodne zaradi odmrtja tkiv in organov, v katere je po zoženih žilah dotok hrane in kisika vedno manjši, dokler končno ne usahne. Za aterosklerozo zbolimo vsi, vendar je potek bolezni individualno zelo različen. Nekdo ima komaj prisotne blage težave zaradi ateroskleroze v visoki starosti, nekdo drug pa zboli za angino pektoris, srčnim infarktom, možgansko kapjo, ko je še v srednjih starostnih letih.
V Sloveniji in v razvitih evropskih državah zboli in umre za posledicami ateroskleroze okrog 40 % ljudi, od teh številni mnogo prezgodaj in nepričakovano. Številni raziskovalci po svetu si zelo prizadevajo, da bi odkrili osnovnega povzročitelja bolezni in način za njegovo odpravo. Smo na dobri poti, vendar dokler še nimamo zanesljivo učinkovitega zdravila, si moramo prizadevati, da odstranimo ali omilimo delovanje nekaterih dejavnikov, za katere je neizpodbitno dokazano, da igrajo pomembno vlogo pri nastanku in napredovanju te bolezni.
Dejavniki tveganja za razvoj ateroskleroze
Pravimo jim dejavniki tveganja ali nevarnostni dejavniki za nastanek in napredovanje ateroskleroze. Menda že ni več človeka v naši sredini, ki o njih še ni slišal. Ti so predvsem obilna in mastna hrana, prekomerna telesna teža, kajenje, nezadostno gibanje, hude živčne napetosti ter nedosledno zdravljenje visokega krvnega tlaka in sladkorne bolezni. Zaradi našega trenutnega ugodja se vsaj nekaterim navedenim dejavnikom nismo pripravljeni odpovedati. Tu mislim predvsem na uživanje slastne mastne hrane in sladkarij, na prijetno posedanje pred televizorjem z grizljanjem arašidov in kajenjem všečne cigarete, na premagovanje tudi majhnih razdalj s prevoznim sredstvom ter na pretirano uporabo dvigala. Ker naše telo ni ustvarjeno za tak način življenja, so negativne posledice neizbežne. Med vsemi navedenimi dejavniki tveganja izstopa preobilna in nezdrava prehrana. Od tod velika skrb prehranskih strokovnjakov, da bi potrošnikom ponudili čimveč zdrave prehrane, prehrane, ki naj bi čim manj podpirala nastanek in napredovanje ateroskleroze. Po zadnjih izsledkih je hrana zdrava in uravnotežena, ko z njo krijemo 50-55 % dnevno potrebnih kalorij z ogljikovimi hidrati v žitaricah, največ 30 % z maščobami in ostalo z beljakovinami. Posebno pozornost moramo posvetiti maščobam zaradi velikih razlik med njimi. Nesporno je dokazano, da je v deželah, kjer ljudje uživajo predvsem maščobe rastlinskega izvora, manj srčnih in žilnih bolezni zaradi ateroskleroze kakor v deželah, v katerih ljudje uživajo mnogo maščob, zvečine živalskega izvora. V povprečni slovenski hrani je po tradiciji še vedno mnogo maščob živalskega izvora.
Čas je, da začnemo tudi mi hoditi po poti ljudi in narodov, ki uživajo predvsem rastlinska olja in njim podobne maščobe. Strokovnjaki priporočajo 3-5 obrokov na dan z izdatnim zajtrkom in kosilom. S hrano naj bi dobili toliko kalorij, kolikor jih zadostuje za ohranitev pravilne telesne teže in za opravljanje delovnih obveznosti ter rekreativnih dejavnosti. Zaradi ugotovitve, da podpirajo napredovanje ateroskleroze predvsem nasičene maščobne kisline, ki so v maščobah živalskega izvora, si moramo prizadevati, da jih je v naši prehrani čim manj, največ 10 % potrebnih dnevnih kalorij. Ostalo potrebno energijo, ki jo moramo dobiti iz maščob (približno 20 % celotne dnevne potrebe) pa moramo kriti z maščobami, ki vsebujejo enkrat ali večkrat nenasičene maščobne kisline. Te so rastlinska jedilna olja (npr. olivno, sončnično olje) in industrijsko pripravljene maščobe, v katerih prevladujejo enkrat in večkrat nenasičene maščobne kisline, ki ugodno vplivajo na raven holesterola v krvi.
