Piše: Maria Ana Kolman, raziskovalka ljudskega zdravilstva Sibirije
Pomanjkanje vitaminov in mineralov je vzrok za vrsto bolezni: obolenja srca in ožilja, visok krvni tlak, srčna oslabelost in motnje v ritmu bitja srca, diabetes, sladkorna bolezen … Srčni infarkt, kap in obolenja obtočil so najpogostejši vzrok smrti. Danes v Evropi zaradi tega umre vsak drugi človek.
Živali ne poznajo teh bolezni, ker v svojih jetrih proizvajajo dovolj lastnega C vitamina in tako stabilizirajo stene žil. Skoraj vse živali izgrajujejo to imunsko snov same v presnovi iz glukoze. Samo nekatere opice, ptiči, ribe, morski prašiček in človek nimajo sposobnosti za lastno izgradnjo vitamina C. Ljudje smo na neki točki evolucijskega razvoja to sposobnost izgubili.
Bolj ko sta žival ali človek aktivna, več vitamina c potrebujeta
Zanimivo je, da živali proizvajajo C vitamin po nekem notranjem ključu: več ga potrebujejo, več ga njihov organizem proizvede. Dejstvo namreč je, da organizem v stanju psihofizične obremenitve potrebuje več C vitamina kot v stanju mirovanja. Če na primer sibirski sobolj ure in ure na lovu za plenom brede skozi snežni metež, ustvarja v presnovi glukoze toliko vitamina C kot ga njegov organizem zaradi povečane fizične aktivnosti potrebuje. Zato se sobolj ne prehladi. »Negibna« bitja, torej rastline, potrebujejo za življenje malo C vitamina. Bolj ko sta žival ali človek aktivna, več te snovi potrebujeta. Bolj ko je biološki razvoj človeka napredoval, večja je bila poraba po vitaminu C. Vzporedno s tem pa je šla prehrana sodobnega človeka v obratno smer: namesto, da bi človeku zagotavljala dovolj vitamina C, je postala vedno bolj siromašna z njim.
“Sodoben človek s svojim nespametnim načinom prehranjevanja dobi morda le toliko dnevne potrebe po tem vitaminu, kot bi ga potreboval, če bi bil rastlina, ki ves dan ne dela nič drugega kot da se obrača za soncem.”
Izpostavljenost škodljivim okoliščinam, stresu, psihofizičnim obremenitvam itd. pa zahteva vsak dan večjo porabo C vitamina, ki ga v sodobni prehrani primanjkuje. Pri stresu na primer telo izloča velike količine histamina, ki za svoj nastanek potrebuje C vitamin, za vsako molekulo histamina je potrebna molekula C vitamina. Stres dobesedno posrka vso zalogo C vitamina. Podobno se estrogen, ki ga ženske dobivajo s kontracepcijskimi ali hormonskimi tabletami, veže s C vitaminom in ga dobesedno izniči. Mnogi zdravniki priporočajo ženskam srednjih let, naj jemljejo estrogen, češ da preprečuje osteoporozo. Vendar to ne drži! V času mene se ne poruši le ravnovesje hormonov, ampak ravnovesje v izmenjavi mineralnih snovi. Telo potrebuje več kalija, magnezija in naravnih elementov. V Rusiji zato ženskam priporočajo in jih tudi zdravijo z oreščki sibirske cedre ali z oljem, ki ga pridobivajo iz teh oreškov, saj ima izjemno idealno sestavo vitaminov B kompleks, tudi B12, ki ga sicer najdemo le v mesu, antioksidante (vitamina C in E in beta karoten) in veliko mineralov – visoko vsebnost joda, ki je potreben za pravilno delovanje ščitnice in posledično za hormonsko ravnovesje, pa tudi kalija, magnezija in drugih mikroelementov. Če telo ne dobi dovolj teh elementov, ki so potrebni za pravilno delovanje celičnih procesov, s hrano, jih vzame iz kosti. Torej osteoporoza ne nastane zaradi neravnovesja hormonov, ampak zaradi pomanjkanja mineralov! Zato je jemanje estrogena ne le nekoristno, ampak celo škodljivo, saj ta hormon znižuje raven vitamina C in stimulira proteazo (encim, ki izzove rakava obolenja).
Olje iz oreščkov sibirske cedre in šipkovih semen
V Sibiriji bolezni srca in ožilja skorajda ne poznajo. Njihov miren način življenja in naraven način prehranjevanja prebivalcem daljne Sibirije dajeta zdravje in dolgoživost. Iz naravnih plodov po starodavni metodi hladnega stiskanja proizvajajo olja, ki ohranjajo vsebnost vitaminov in mineralov, ki so ključnega pomena za njihovo zdravje. Med cenjenimi sibirskimi hladnostiskanimi olji so na slovenskem trgu na voljo olja iz oreščkov sibirske cedre, šipkovih semen, pšeničnih kalčkov, gobe reishi, kitajske šisandre in gobe čaga. Vsa ta olja so iz rastlin, ki rastejo v neokrnjeni sibirski tajgi. Rekorder po vsebnosti C vitamina je olje iz šipkovih semen, sledi pa mu olje iz oreškov sibirske cedre. Ti dve olji sta bogati s karotenom, vitamini E, C, B, aminokislinami in minerali. Uporabljajo ju tako v tradicionalni kot tudi v uradni medicini.
Foto: Pridelava olja iz sibirske cedre
“Po zaslugi celične medicine danes vemo, da vsaka telesna celica potrebuje iste biokatalizatorje, torej biološko gorivo za vzdrževanje svojih biokemičnih funkcij. Najvažnejši biokatalizatorji so vitamini, minerali, mikroelementi in aminokisline. Nekatere od teh ne moremo proizvesti sami, ampak jih moramo zaužiti s hrano.”
Foto: Olje iz šipkovih semen
Dr. Linus Pauling je bil prvi, ki je opeval vitamin C kot zdravilo proti prehladu in virozam, poveličeval ga je na vso moč in trdil, da preprečuje srčne bolezni in raka. Paulinga je klasična medicina razglasila za čudaka. Težko je povsem ovreči trditve človeka, ki je dobil dve Nobelovi nagradi, eno za znanost, drugo pa za mir.
Dr. Matthias Rath , ki je nadaljeval delo dr. Paulinga, je v svojih raziskavah na Linus Paulingovem Inštitutu za znanost in medicino prišel do ugotovitve o soodvisnosti bolezni srca in ožilja s pomanjkanjem C vitamina. Dr.M.Rath tako pravi, da je vitamin C pogoj za nastajanje kolagenov, elastinov in drugih stabilizacijskih molekul v telesu. Kolagen tvori vezivno tkivo telesa, kosti, kože in žilnih sten. Kolikor več C vitamina je na voljo, toliko več kolagena se ustvarja in toliko bolj čvrste in prožne so stene arterij, ven in kapilar. Če pa ima telo na voljo premalo C vitamina, se na notranjih stenah arterij pojavijo razpoke in poškodbe – to je začetek arteroskleroze. Vezivna tkiva in žilne stene začnejo počasi razpadati in človek lahko zaradi notranjih krvavitev (skorbut) umre. Naše telo ima v določeni meri tudi sposobnost samozdravljenja, zato skuša žile utrditi na drug način: razpoke zamaši z maščobami in beljakovinami. To zasilno popravilo pa vodi do povečane proizvodnje holesterola v jetrih. Holesterol je torej nekakšna »malta«, ker se zaradi pomanjkanja C vitamina ne morejo tvoriti normalne stabilizacijske molekule.. Zaradi pomanjkanja C vitamina tako telo tvori preveč holesterola in drugih krvnih maščob, ki se plast za plastjo nalagajo v žilah kot arterosklerotične obloge, ki zožujejo žile in končno privedejo do infarkta. Ker so koronarne arterije izpostavljene največ obremenitvam, v njih nastane največ razpok in se tvori največ oblog, zato je srčni infarkt najpogostejši zaključek tega procesa. Podobno pa vodi zoženje možganskih arterij do možganske kapi.
Angina pectoris, visok krvni tlak, oslabelost srca in motnje v bitju srca so pravtako posledica dolgoletne pomanjkljive preskrbe celice z vitamini. Koronarna skleroza pri tem napreduje izjemno hitro – kot je dokazal dr. Rath, obloge v srčnih arterijah naraščajo vsako leto za 44%. Razgrajevanje maščob v krvi je mogoče pospešiti s povečanim uživanjem vitamina C, pa tudi vitamina E oz. tokoferola (rekorder je hladno stiskano olje iz pšeničnih kalčkov, saj vsebuje 600 mg tokoferola na 100g). Vrsta znanstvenih raziskav potrjuje, da dodajanje vitamina C in E vsakodnevni prehrani, še bolj pa naravna oblika obeh vitaminov, zmanjšuje tveganje za infarkt in možgansko kap za polovico.