POSLANICA OB SVETOVNEM DNEVU SRCA
Čeprav se smrtnost zaradi srčnožilnih bolezni sicer zmanjšuje, so te bolezni še vedno glavni morilec tako med moškimi kot ženskami. V razvitem svetu vsako leto zaradi bolezni srca in žilja umre dobrih 17 milijonov ljudi, kar je polovico vseh umrlih. Sočasno s tem so bolezni srca in žilja tudi tretji najpogostejši vzrok za prezgodnjo smrt in eden od pogostejših razlogov za abstinenco na delovnem mestu in invalidnost. Poleg tega, da bolezni srca in žilja povzročajo velike težave obolelim in njihovim družinam, povzročajo v razvitih državah tudi izredno visoke stroške zaradi zdravljenja in izgube delodajalcev zaradi bolniških odsotnosti.
Svetovna zveza za srce (WHF ) je pred 10-timi leti razglasila zadnjo nedeljo v septembru za SVETOVNI DAN SRCA. Želela je, da bi se vsak prebivalec našega planeta vsaj enkrat letno za trenutek zamislil ob teh zaskrblujočih podatkih. Kot predstavnika stroke in civilne družbe izražava trdno prepričanje, da bi sami lahko mnogo storili za kvalitetno in dolgo življenje. V Sloveniji smo dosegli že veliko. Ocenjeno je, da zaradi preventivnih aktivnosti, pri katerih zelo aktivno sodeluje tudi Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije, letno rešimo okoli 600 življenj, smrtnost zaradi bolezni srca in žilja se je v zadnjih 20 letih znižla za okoli 20 %! A lahko bi storili še veliko več saj pri preventivi nikoli ne moremo in ne smemo biti zadovoljni z doseženim. Zato kličeva: storimo nekaj zase, prav vsak med nami. Opustimo kajenje, zmanjšajmo porabo alkohola, petkrat tedensko pojdimo vsaj na polurni sprehod, jejmo zdravo. Za svoje srce naredimo nekaj tudi na delovnem mestu. Letošnje geslo svetovnega dneva srca je namreč DELAM S SRCEM.
Leta 2009 je bila v Sloveniji poprečna življenska doba za moške 70,1 in za ženske 79,1 let. Tako bi ob 40 letni delovni dobi na delovnem mestu preživeli kar okoli 1/4 svojega aktivnega življenja. Torej je za naše zdravje in predvsem za zdravo in kvalitetno starost izredno pomembno, kakšni so pogoji, v katerih delamo in živimo, ali nam je omogočeno, da bi lahko na delovnem mestu upoštevali vsaj minimalne standarde zdravega življenskega sloga.
Ob svetovnem dnevu srca se obračava zlasti na delodajalce. Z zelo majhnimi ukrepi bi lahko bistveno izboljšali zdravstveno stanje zaposlenih. Že eno jabolko na dan, možnost razgibanja na delovnem mestu pri pretežno sedečih poklicih, zagotovljena zdrava pitna voda bi bistveno vplivalo na boljše počutje zaposlenih. Razmišljanje, da so to le nepotrebni stroški, je dokazano napačno. Delavec, ki vidi, da njegovim predpostavljenim ni vseeno, v kakšnem delovnem okolju dela, ki vidi, da tudi vodilni mislijo na njegovo zdravje, zdravo okolje in dobro počutje, je tudi bistveno bolj uspešen, učinkovit in motiviran pri svojem delu. Zdrav in motiviran delavec je torej dober delavec!
Najin poziv velja tudi sindikalnim organizacijam. V težkih časih ne pozabite na zdravje svojega članstva. Raziskovalci so ugotovili, da socialno šibkejši v primerjavi s tistimi iz najvišjega socialnega sloja umirajo zaradi srčnožilnih bolezni kar 2,7-krat pogosteje in zaradi teh bolezni zbolevajo tudi bistveno mlajši. Tudi druge kronične nenalezljive bolezni se razvijejo prej in v hujši obliki med socialno šibkejšimi. Tako revni zbolevajo zaradi teh bolezni že pri 50 letih in je njihova pričakovana življenska doba le 71 let, bogati pa pri 67 letih, njihova pričakovana življenska doba pa je 88 let!
In nenazadnje naši politiki: za asfaltiranje zelenih površin bodo imeli čas tudi še naši zanamci, izgubljenega zdravja pa ni mogoče povrniti. Imejte to v mislih, ko sprejemate odločitve in pripravljate novo zdravstveno zakonodajo.
DELAJMO S SRCEM!
Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije Združenje kardiologov Slovenije
Predsednik Predsednik
Prim. Matija Cevc, dr. med. prof. dr. Miran F. Kenda, dr. med.
