IZJAVA ZA JAVNOST Z NOVINARSKE KONFERENCE, Ljubljana, 09. maj 2019
EVROPSKI DAN OSVEŠČANJA O MOŽGANSKI KAPI, 14. maj 2019 – skupne aktivnosti Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije in Združenja bolnikov s cerebrovaskularno boleznijo Slovenije
Evropski dan osveščanja o možganski kapi vsako leto obeležujemo na drugi torek v mesecu maju. Možganska kap je po celem svetu najpogostejša nevrološka bolezen. Samo v Sloveniji jo letno doživi več kot 4.000 ljudi. Smrtnost je visoka, izredno velika pa je tudi invalidnost, ki jo povzroča, saj mnogi utrpijo tudi hude posledice, kar njim in njihovim svojcem bistveno spremeni kvaliteto življenja.
14. maja, bosta Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije in Združenje bolnikov s cerebrovaskularno boleznijo (CVB) Slovenije organizirala prireditev, ki se bo pričela s simboličnim »Pohodom bolnikov ob žici« in osrednjo prireditvijo na Prešernovem trgu, kjer bodo že od 9. do 13. ure potekale dejavnosti preventive in zgodnjega prepoznavanja znakov možganske kapi.
Start pohoda bo ob 10.30 uri pred bazenom Tivoli, pohodnike pa pričakujemo na Prešernovem trgu v Ljubljani okoli 12. ure, kjer bo že potekala osrednja prireditev, kulturni program bolnikov po možganski kapi, mimoidoče pa bo pozdravil tudi ljubljanski župan Zoran Janković. Med pohodniki bo okoli 200 bolnikov iz vse Slovenije.
Prim. Matija Cevc, dr. med, predsednik Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije:
Vabimo čim večje število ljudi, da v torek, 14. maja od 9. do 13. ure obiščejo dogajanje na Prešernovem trgu, kjer društvo pripravlja program za pohodnike in mimoidoče. Tam bodo stojnice z zdravstveno – informativnimi gradivi in meritve za ugotavljanje dejavnikov tveganja (kot so npr. zvišan krvni tlak, nereden srčni utrip, idr.) ter svetovanje glede tveganja za možgansko kap. Predstavili bomo kako hitro prepoznamo prve znake možganske kapi (GROM). Za preprečevanje možganske kapi in njenih posledic so zelo pomembni po eni strani preventiva po drugi pa prepoznavanje znakov možganske kapi ter hitro in pravilno ukrepanje, s čimer lahko zmanjšamo posledično invalidnost in umrljivost.
Najpomembnejša preventiva je zdrav način življenja (nekadilstvo, vsakodnevna vsaj 30 minutna hoja, uživanje več sadja in zelenjave, vzdrževanje ustrezne telesne teže, omejitev vnosa soli, maščob in sladkorja, odpoved škodljivim razvadam, redne meritve krvnega tlaka, krvnih maščob in sladkorja ter srčni utrip). Zelo pomembne so redne kontrole dejavnikov tveganja.
Najbolj preprosto in zanesljivo prepoznamo znake kapi s pomočjo besede GROM:
G – govor (prizadet govor)
R – roka (delna ali popolna ohromelost ene roke)
O – obraz (povešen ustni kot – asimetrija obraza)
M – minuta (takoj pokliči 112)
Ukrepati je treba hitro in pravilno. Ne čakati, da bodo pomagali drugi. Verjetnost, da se bomo znašli v bližini obolelega je razmeroma velika, saj se večina možganskih kapi zgodi v domačem okolju. Zato se ne ustrašimo, ampak ukrepajmo. Uspešnost zdravljenja je odvisna predvsem od hitrosti prevoza bolnika v najbližji zdravstveni center saj lahko s hitro pričetim zdravljenjem preprečimo posledice.
Več ko bo ljudi znalo prepoznati znake možganske kapi in pravilno ukrepati, milejše bodo posledice za obolele. Bodimo pripravljeni pomagati, morda bomo pomoč rabili tudi mi sami!
Igor Rigler, dr. med., specialist nevrolog; Služba za urgentno nevrologijoin Klinični oddelek za vaskularno in intenzivno nevrološko terapijo Nevrološke klinike, Univerzitetni klinični center Ljubljana
V zadnjih 20. letih so se na področju zdravljenja ishemične možganske kapi zgodile izjemne spremembe. V 90. letih prejšnjega stoletja se je množično pričela uvajati intravenska tromboliza, s katero smo lahko raztopili določene strdke, ne pa vseh. Uspešni smo bili predvsem pri manjših, večje pa večinoma nismo uspeli raztopiti, zaradi česar so nekateri pacienti ostali trajno nevrološko prizadeti. Od leta 2010 v Sloveniji za odstranjevanje večjih strdkov uporabljamo mehanično revaskularizacijo, ki je bistveno povečala učinkovitost zdravljenja. Invalidnost bolnikov se je od takrat zmanjšala, padla je tudi umrljivost, nekateri odidejo iz bolnišnice povsem ozdravljeni. Glavni dejavnik, ki vpliva na učinkovitost zdravljenja, je čas, kako hitro pacienti z možgansko kapjo pridejo do nevrologa, zato je pomembno, da laična in zdravniška javnost uspe prepoznati znake možganske kapi in da se ustrezno ukrepa čim hitreje.
Z namenom čim večje izobraženosti laične javnosti glede možganske kapi poteka projekt ozaveščanja vseh generacij, s posebnim poudarkom na mladih. V okviru tega projekta s predavanji in plakati podajamo osnovne informacije o možganski kapi in načinu ukrepanja, ko se ta zgodi, kar je dosegljivo na spletni strani: https://www.grominute.si/.
asist. dr. BARBARA STAROVASNIK ŽAGAVEC, specialistka klinične psihologije, Oddelek za rehabilitacijo pacientov po možganski kapi
Možganska kap povzroča žariščne ali več-žariščne okvare kognitivnih funkcij pri približno 65% vseh bolnikov kljub t.i. uspešno izpeljanemu postopku zdravljenja s trombolizo. Izpadi pretoka krvi znotraj pomembnih možganskih centrov, tudi če zgolj nekaj-urni, lahko povzročajo kompleksne zaplete v kasnejšem obdobju in pomembno znižujejo kvaliteto posameznikovega življenja. Spremembe pozornostnega sistema in kognitivne utrudljivosti so najbolj pogoste (pri 42 – 93 % vseh bolnikov), a hkrati najbolj spregledane kognitivne spremembe pri bolnikih po možganski kapi. Ker je ta sistem vključen v skoraj vse ravni miselnega udejanjanja posameznika (pri pomnjenju, učenju, organizaciji v prostoru, izvajanju aktivnosti, jeziku …), takšne motnje pomembno zmanjšujejo ali omejujejo bolnikovo funkcioniranje pri npr.: vračanju na delo, vožnji avtomobila, večopravilnih nalogah znotraj domačega okolja, socialnem vključevanju posameznika nazaj v družbo, itd.. V prvem letu po bolezni lahko najdemo kar 48,5% okvar na področju pozornostnega sistema, sledijo govorno-jezikovne motnje (27%), motnje kratkoročnega pomnjenja (24,5%) in t.i. izvršilnih funkcij (18,5%). Po letu dni so motnje pozornosti še vedno dokaj izrazite, medtem ko lahko izvršilne motnje, disfazije in motnje kratkoročnega spomina (če so pred tem dosegale nivo blage okvare) s časom izzvenijo oz. postanejo praktično nemoteče.
Klinični psihologi, nevropsihologi, ki se ukvarjamo s posledicami možganske kapi, ocenjujemo kognitivno in čustveno delovanje posameznika v prvih obdobjih po bolezni običajno za namene iskanja rehabilitacijskih potencialov in svetovanja multidisciplinarnemu timu, kasneje pa za spremljanje napredka, poučevanje bolnikov in njihovih svojcev ter usmeritve za vsakodnevno funkcioniranje ter eventualne prilagoditve na delovnem mestu ter varno vračanje v promet in vožnjo avtomobila.
Ključno je razumevanje, da napredek v zdravljenju možganske kapi v akutni fazi vsekakor lahko rešuje življenje in lahko pomembno vpliva na kasnejši potek okrevanja spričo izboljšane gibljivosti posameznika. A zgolj to večinoma ni dovolj: v današnjem življenjskem tempu je potrebno znati hitro načrtovati, biti fleksibilen, miselno okreten in vzdržljiv, sposoben premagovati daljše razdalje, in še bi lahko naštevali; za vse to pa potrebujemo tudi kognitivne/miselne funkcije v dobri kondiciji, kar pa pogosto po možganski kapi ni več tako samoumevno.
Dušan Kafol – moja zgodba
Zvečer 30. 8. 2018 ob 19.00 sem z zaznamki pomagal hčerki pri zbiranju podatkov. Nenadoma mi je desna roka padla v naročje. Prijel sem jo z levico in začutil mravljince. Kot da to ni moja roka. Hčerka je opazila, da se čudno vedem. Zahtevala je, da se nasmejem in nekaj rečem. Nisem mogel govoriti, vid na desnem očesu je ugasnil. Obsedel sem na kavču. Hčerka in žena sta takoj prepoznali znake možganske kapi in poklicali 112. Zelo hitro so prišli zdravnica, medicinska sestra in dva gasilca. Stanujem namreč v 4. nadstropju brez dvigala. Nisem razumel kaj se dogaja. Nenehno so me spodbujali naj dvignem desno roko in nogo, a ni šlo. Spravili so me v reševalno vozilo in pohiteli v Ljubljano. Iz urgentnega bloka Nevrološke klinike so me takoj peljali na CT. Na intenzivnem oddelku so se ves čas motali okoli mene in me spodbujali naj dvignem desno roko in nogo. Šele okoli 22.30 mi je to le uspelo. Zdravniki so mi povedali, da je bil vzrok kapi strdek, ki se je naredil v levem srčnem preddvoru in ga je srce zaradi atrijske fibrilacije poslalo v možgane. Ker sem prišel pravočasno so ga lahko raztopili, zato bodo posledice možganske kapi prav gotovo manjše, kot bi bile sicer. Zjutraj so me obiskali sin, hči in žena, ki so mi kasneje rekli, da sem zelo počasi govoril.
Nekaterih stvari si še danes ne znam razložiti. Do tedaj nisem imel nobenih težav. Nekaj krat sem začutil tresenje v prsih, a na to nisem polagal velike pozornosti. Bil sem reden krvodajalec, živel sem zdravo življenje, nisem imel dejavnikov tveganja za srčno – žilna obolenja.
Trenutno se počutim tako kot pred kapjo, brez kakšnih koli znakov posledic možganske kapi. Spet hodim v hribe, višino premagujem brez problemov, vendar pazim, da se ne zadiham. Že po 120 dneh sem se lotil nekoliko zahtevnejšega vzpona.
Za hitro okrevanje se lahko zahvalim svojcem zaradi takojšnje prepoznave znakov možganske kapi, hitri intervenciji in nudeni pomoči zdravstvenega osebja in prav gotovo tudi moji dobri fizični kondiciji ob zdravemu načinu življenja.
Prim. Tatjana Erjavec, dr. med. internistka, URI- Soča, podpredsednica združenja bolnikov s CVB Slovenije
Evropsko združenje za možgansko kap (ESO) in SAFE (Stroke Alliance for Europe) sta v Evropskem parlamentu leta 2018 predstavila akcijski plan obravnave možganske kapi v letih od 2018 do 2030. Z aktivno preventivno politiko naj bi se v vseh Evropskih državah število oseb, ki bodo utrpele možgansko kap zmanjšalo za 10 %. Z obravnavo več kot 90 % bolnikov v enotah za možgansko kap se bo izboljšalo zdravljenje, začela zgodnja rehabilitacija in zmanjšala smrtnost. Čas do možne izvedbe trombolitičnega zdravljenja naj bi se skrajšal pod 120 min. Združenje bolnikov s CVB si bo prizadevalo za prenos načel GROM- a v bolj odročne kraje, kjer je čas prevoza do ustreznih centrov daljši, zato je hitro prepoznavanje prvih znakov in ukrepanje toliko bolj pomembno. Zavedati pa se moramo, da »novi« načini zdravljenja niso možni pri vseh bolnikih. To dejstvo, staranje prebivalstva in večje preživetje tudi najbolj prizadetih bolnikov pomeni, da bodo trajne posledice v takšni ali drugačni obliki še vedno prisotne. Zato je nujno sprejetje in udejanjanje minimalnih standardov za spremljanje in timsko oskrbo bolnikov ter pomoč svojcem v domačem okolju ali v socialno zdravstvenih institucijah. Vključevanje in delovanje bolnikov po možganski kapi v okviru združenj ima dokazano največji učinek pri mlajših osebah in tistih z manjšo funkcionalno prizadetostjo, kar bolniki pri novih načinih zdravljenja običajno tudi so. Bolniki s trajnimi posledicami možganske kapi lahko ogromno naredijo na področju opolnomočenja bolnikov o pomenu sekundarne preventive in osveščanju vseh ljudi o pomenu zgodnjega in trajnega zdravljenja visokega krvnega tlaka, povišanih holesterolov, prenehanju kajenja in zdravem načinu življenja. Prizadevamo si, da se naši člani s predstavitvijo življenja in težav po možganski kapi vključujejo že v rehabilitacijskih ustanovah. Veseli nas, da se število članov in mreža Klubov bolnikov po možganski kapi v Sloveniji širi in je vsako leto več dejavnosti, ki so v oporo bolnikom in svojcem. Na dejstvo, da med nami živi okoli 40000 oseb z možgansko kapjo bomo spet opozorili s zdaj že tradicionalnim pohodom bolnikov ob žici 14. 5.2019. Vsako leto nas je več.
Več informacij:
Prim. Matija Cevc, dr. med.: [email protected], 041/774-133
Prim. Tatjana Erjavec, dr. med., [email protected], 041/551 372
Igor Rigler, dr.med.: [email protected]
dr. Barbara Starovasnik Žagavec, dr.med., [email protected]
Milan Čuček, [email protected] 040/736 744