Piše Pina Umek
Drsanje je zdrava telesna dejavnost in je primerna za vsakega, tako za najmlajše kot tudi za starostnike. Z njim se lahko ukvarjamo vse življenje. Z drsanjem utrjujemo mišice celotnega telesa, še posebej področje nog, zadnjice, trebuha in hrbta. Ne samo, da izboljšuje držo, pomaga tudi pri izgubi maščobne mase. Z drsanjem zajamemo razvoj vseh gibalnih sposobnosti, še posebej ravnotežje in koordinacijo. Zaradi nenehnega napenjanja in sproščanja trebušnih mišic se pospeši tudi prekrvavitev. Sposobnosti in znanja, ki jih pridobimo z vadbo drsanja, so lahko odličen transfer za učenje drugih športnih disciplin, kot sta rolanje in smučanje.
Začetki drsanja
Drsanje ima zelo stare korenine, ki segajo že v predzgodovino. Nordijski Evropejci so se že zgodaj soočili z izredno mrzlimi zimami, ki so zaradi zaledenelih površin oteževale gibanje in preživljanje prostega časa. To je pripeljalo do izuma prvih drsalk. Najstarejši dokazi so bili najdeni v Srednji Evropi, v 15. stoletju. To so bile 30 centimetrov dolge kosti živalskih nog, ki so si jih ljudje privezali na čevlje z usnjenimi trakovi. Uporabljali so jih za prevažanje težkega tovora čez ledene površine, otroci pa so se z njimi drsali za zabavo. Sprva so imeli zelo specifično tehniko drsanja: z eno nogo so drseli, z drugo so se odrivali.
Z industrijsko dobo so prišla tudi železna rezila. Z njimi se je spremenila tehnika drsanja, začeli so namreč drsati po obeh nogah. Železna klina je imela dve širši platformi za peto in stopalo, s katerima je bila pritrjena na poseben čevelj ali pa je bila s čeljustmi pričvrščena na zimske čevlje. To je bil prvi približek današnjim modernim drsalkam, ki je vodil v nastanek specifičnih drsalk za različne načine drsanja.
V Ameriki je Jackson Haines patentiral drsalke za umetnostno drsanje, na Nizozemskem so se zaradi hitrega prevažanja po kanalih razvile drsalke s podaljšanimi rezili za hitrostno drsanje, v Kanadi pa so nastale hokejske drsalke.
Drsanje je bilo vse do sredine 19. stoletja vezano na zamrznjene naravne površine. Sčasoma so začeli graditi umetne površine z naravnim ledom, ki so jih navadno pokrili s streho. V drugi polovici 19. stoletja so se razvila umetna drsališča s hlajeno ploskvijo, v 20. stoletju pa so začela nastajati umetna drsališča, pokrita s streho ali grajene »ledene« oziroma večnamenske dvorane.
Razvoj umetnih drsališč je vplival na širjenje drsanja in njegovo družbeno-športno ter telesnovzgojno uveljavitev. Drsalni športi so se v 20. stoletju razširili po vsem svetu, se organizirali v klube in zveze ter vzpostavili specifično športno strukturo in tekmovanja. Drsanje še danes velja za eno najbolj priljubljenih zimskih dejavnosti, ki se jih rekreativci po vsej Sloveniji zelo radi poslužujejo. Izgradnja rekreativnih drsališč se je v zadnjih letih zelo razmahnila. Drsališča na prostem lahko v zimskem času najdemo že skoraj v vsakem slovenskem kraju, kar izjemno pripomore k širjenju ozaveščenosti o tem športu po Sloveniji.
Kje in kako začeti?
Drsalke
Preden sploh začnemo z drsanjem, si je potrebno priskrbeti primerno drsalno opremo. Ne glede na to ali si jo izposodite ali kupite, ravno njen izbor lahko odloči, kakšna bo vaša drsalna izkušnja.
Najpomembnejši del drsalne opreme so drsalke. Danes je njihova izbira v trgovinah ogromna, zato je pred nakupom dobro vedeti, kaj je pri njih pomembno.
Poznamo različne tipe drsalk, in sicer umetnostne, hitrostne in hokejske. Večina začetnikov uporablja plastične drsalke. Te niso napačne, so pa usnjene drsalke za umetnostno drsanje precej bolj primerne. Njihov čevelj namreč sega višje od ostalih, in sicer nekoliko nad gleženj, imajo bolj poudarjen stopalni lok in dvignjeno peto za večjo podporo. Rezila umetnostnih drsalk so širša od rezil drugih drsalk in nabrušena v kanalček, tako da imajo dva robova – zunanjega in notranjega, ki omogočata boljše ravnotežje ter kontrolo drsanja. Pomembno je, da so nabrušena in na sprednjem delu vsebujejo zobce. Ti namreč služijo za lažje vstajanje, pri izvedbi skokov in nekaterih drugih drsalnih elementov. Po vsakem drsanju rezila obrišemo s suho krpo in jih zaščitimo s ščitniki iz blaga.
Ena izmed najpomembnejših stvari pri nakupu drsalk je prava velikost čevlja. Starši svojim otrokom pogosto kupujejo večje drsalke, da imajo dovolj prostora za dodatne nogavice ali z namenom, da jih ne bi prehitro prerasli. V prevelikih čevljih nimamo dobrega občutka, čevelj se ne prilega nogi, kar oteži vzpostavljanje ravnotežja in izvajanje drsalnih elementov. Pravo velikost čevlja ugotovimo tako, da obujemo tanke nogavice, ki naj segajo višje od zgornjega roba čevljev drsalk. Nogo v čevlju potisnemo naprej, da čutimo sprednji del čevlja s konicami prstov. Nato se z nogo naslonimo na jezik. Med peto in začetkom čevlja naj bo za en prst prostora. Pri vezanju čevljev je pomembno, da jih začnemo vezati čisto pri prstih. Vezalke zategnemo kolikor lahko, še posebej okoli gležnja. Naredimo nekaj počepov, da preverimo, ali smo jih dobro zavezali.
Če drsalk ne želite kupiti, a vas kljub temu preganja želja po drsanju, dandanes vsa drsališča nudijo možnost izposoje drsalk. O ponudbi se je priporočljivo pozanimati pred odhodom na drsanje.
Oblačila
Z učenjem drsanja začnemo s plazenjem po ledeni ploskvi, padanjem in vstajanjem. Tudi pri učenju novih drsalnih korakov pogosto prihaja do padcev. Zato je pomembno, da so oblačila nepremočljiva. Moker led lahko oblačila hitro premoči, kar povzroči drsanje neprijetno in lahko privede do prehlada. Poleg nepremočljive jakne in hlač so obvezne tudi rokavice in kapa, še posebej za začetnike je zelo priporočljiva čelada. Rokavice varujejo roke pred mrazom in morebitnimi rezi z rezilom, debela kapa ali čelada pa ublažita udarce v primeru padca. Obleka naj bo takšna, da omogoča sproščeno gibanje, a ne preveč ohlapna, da ne moti izvedbe drsalnih elementov. Še posebej hlače naj bodo dovolj elastične, a ne preširoke, da se drsalec z rezili ne zatakne obnje.
Pred vstopom na led se ogrejemo
Pri drsanju ves čas aktivno deluje celotno telo, zato je pomembno, da temeljito ogrejemo vse mišične skupine, od glave do pet. Posebno pozornost posvetimo ogrevanju zapestij in gležnjev. S tem telo pripravimo na nadaljnje obremenitve in zmanjšamo možnost poškodb.
Pred vstopom na ledeno ploskev se moramo najprej spoprijateljiti z drsalkami. Ko si jih zavežemo, se v njih najprej sprehodimo. Pomembno je, da se v njih dobro počutimo. Začnemo s kratkimi koraki, ki jih postopno podaljšujemo tako, da na koncu na vsaki nogi zadržimo ravnotežje za nekaj sekund. Nato na mestu vadimo ravnotežje na eni in drugi nogi. Če smo si dobro zavezali vezalke, moramo biti sposobni stati na eni nogi tako, da je gleženj stabilen. Nadaljujemo s počepi. Stojimo tako, da so stopala v širini bokov, z rokami se lahko po potrebi držimo roba ograje. Počepnemo čim nižje, če le lahko do položaja, kjer se zadnjica dotakne pet. Pri zadnji vaji pridobimo občutek za notranji in zunanji rob rezila. Stojimo raznožno ter pritisnemo kolena in gležnje na zunanji rob rezila, nato pa še notranji. Ko se pri teh vajah počutimo udobno in stabilno v drsalkah, smo pripravljeni za vstop na ledeno ploskev.
Prvi stik z ledom
Vaje za občutek in ravnotežje na drsalkah, ki smo jih izvedli pred vstopom na led, ponovimo na ledeni ploskvi. Pri vseh začetnikih je pogosto prisoten strah pred ledom zaradi drseče podlage. Še posebej starejši pa imajo tudi strah pred padci, saj se zavedajo, da lahko povzročijo poškodbe. Zato je pomembno, da se najprej spoznamo z okoljem.Za prvi stik z ledom si najprej lahko pomagamo z ograjo, vendar je naš cilj, da se od nje čim prej oddaljimo in začnemo s samostojnim premikanjem po ledu brez podpore. Predvsem za otroke je najlažje, da začnejo s plazenjem po ledu. Z raznoraznimi igrami, kot je lovljenje, bodo tako pridobili občutek za drsečo podlago in hitreje izgubili strah pred drsenjem, ob tem pa se bodo še neizmerno zabavali.
Prvi drsalni koraki
Prvi korak pri učenju drsanja je osnovna drža. Ta je namreč, kot že ime pove, temelj vsem osnovnim drsalnim korakom.
Vsi osnovni drsalni elementi se izvajajo z ravnim hrbtom od glave do bokov. Pomembno je, da smo ves čas pozorni na pravilno držo hrbta, ki je center stabilnosti in ravnotežja celotnega telesa. Stojimo tako, da se pete stikajo in prsti gledajo navzven. Za lažje vzpostavljanje ravnotežja so roke odročene. Pomembno je, da so dlani v podaljšku rok, a vseeno sproščene. Tako se lahko v primeru padca varno ulovimo na dlani.
Predvsem začetniki veliko padajo, zato je zelo pomembno, da se v naslednjem koraku naučimo pravilnega, nebolečega padanja in vstajanja.
Sledi učenje hoje, osnovnega odriva naprej in zaustavljanja. Od tu nadaljujemo z učenjem osnovnih drsalnih korakov, kot so odrivi v stran in limonice.
Če se želite podrobneje poglobiti v drsanje in učenje osnovnih drsalnih korakov, vabljeni k prebiranju moje magistrske naloge z naslovom Drsanje za začetnike.
V njej so podani vsi nasveti za začetnike drsanja, od samega nakupa primerne drsalne opreme do opisa metodičnega postopka učenja osnovnih drsalnih korakov, ki so predstavljeni tudi s posnetki v priloženem DVD-videu.
Gremo drsat!
Drsanje je odlična rekreativna dejavnost prav za vsakega. Ljudje vseh starosti se ga radi poslužujejo, še posebej v mrzlih zimskih dneh, ko veliko drugih dejavnosti v naravi ni mogočih. Letošnja zima ponuja odlične možnosti za drsanje tudi na zamrznjenih jezerih. Zato hitro po svojo drsalno opremo in izkoristite zdravo zabavo na svežem zraku.
