Večje tveganje predstavljajo: pogostost in zahtevnost stikov z ljudmi, ženski spol, spori in vzdušje na delovnem mestu, prikrivanje lastnih čustev.
Vsi, ki med svojim delom veliko delajo z ljudmi, so pogosto izpostavljeni spregledanim zdravstvenim tveganjem. Nova obsežna švedska študija opozarja, da je dolgotrajna čustvena zahtevnost dela z ljudmi lahko povezana s precej višjim tveganjem za razvoj sladkorne bolezni tipa 2.
Raziskovalci s švedske ustanove Karolinska Institutet so analizirali podatke treh milijonov Švedov, starih med 30 in 60 let, ki v letu 2005 še niso imeli sladkorne bolezni in niso jemali zdravil za njeno zdravljenje. Raziskava je zajela poklice, kjer so zaposleni v rednem stiku s strankami, pacienti, učenci, potniki in drugimi skupinami ljudi v širokem spektru dejavnosti, od zdravstvene nege in poučevanja do socialnega dela, varovanja, trgovine, gostinstva in prevozništva. Poleg pogostosti stikov z ljudmi so raziskovalci upoštevali še čustveno zahtevnost dela in konflikte na delovnem mestu.
Med letoma 2006 in 2020 je sladkorno bolezen tipa 2 razvilo več kot 216 tisoč ljudi iz proučevane skupine. Tveganje je bilo še posebej visoko pri tistih, ki so delali v službah z visoko stopnjo stika z drugimi ljudmi in so poročali o čustveni izčrpanosti. Moški v tovrstnih službah so imeli za 20 odstotkov višje tveganje za sladkorno bolezen kot tisti, ki niso delali z ljudmi, pri ženskah pa je bilo to tveganje še višje, kar 24 odstotkov oz. skoraj ena četrtina.
Pri tistih z rednimi spori na delovnem mestu se je to tveganje še povečalo: pri moških za dodatnih 15 odstotkov, pri ženskah za dodatnih 20 odstotkov, so pokazali rezultati študije, objavljene v znanstveni reviji Occupational and Enviromnental Medicine.
Največjo rast tveganja, kar 47 odstotkov, so ugotovili pri ženskah v čustveno zahtevnih poklicih brez ustrezne podpore za soočanje s stresom na delovnem mestu v primerjavi z delovnimi mesti, kjer imajo kljub nižjim čustvenim zahtevam delovnega mesta močno razvito podporo v svojih delovnih enotah.
Delo z ljudmi pogosto zahteva obvladovanje in prikrivanje lastnih čustev, tudi takrat, ko so v nasprotju s tem, kar zares čutijo. To ustvarja kronični stres, ki sproži biološke odzive v telesu.
Dolgotrajna aktivacija stresnega odziva vodi v prekomerno izločanje kortizola, hormona, ki lahko poveča odpornost proti inzulinu, zmanjša njegovo učinkovitost in sčasoma vodi v razvoj sladkorne bolezni. Stres tudi spodbuja vnetne procese v telesu, ki še dodatno motijo delovanje inzulina, če so ob tem na delovnem mestu pogosti spori, se stresna obremenitev še poveča in z njo tudi presnovna tveganja.
Zelo pomembno je psihosocialno okolje na delovnem mestu kot dejavnik tveganja za kronične bolezni, od duševnega do fizičnega zdravja.
Raziskovalci zato pozivajo oblikovalce delovnih politik in vodstva organizacij, da za poklice, ki so zaradi dela z ljudmi lahko izjemno izčrpavajoči, oblikujejo in vzdržujejo trdne sisteme podpore, spoštovanja in varnosti. Ti poklici, čeprav ključni za delovanje družbe, so pogosto še vedno podcenjeni, premalo plačani in kadrovsko podhranjeni.
Vir: Siol.net