Z doseganjem ciljev se srečujejo vsa živa bitja – od iskanja hrane, do partnerjev, vzgoje potomcev, kar omogoča preživetje vrst. Z doseganjem ciljev, ki niso povezani zgolj s samim preživetjem, npr. postavljanjem športnih izzivov, odkrivanje novih kotičkov sveta … pa se vse pogosteje srečujemo od 50. let prejšnjega stoletja. V zadnjih desetletjih pa nam splet kar sam ponuja in vsiljuje cilje, ki jih lahko tudi premagamo. En od takih ciljev je tudi prebrati in odgovoriti na elektronska sporočila čimprej, ko jih prejmemo – zasledovati cilj praznega elektronskega poštnega predala.
Novo prispela službena sporočila kar 70 % ljudi odpre in začne brati v pičlih 6 sekundah po prejetju. V želji po čim hitrejši odzivnosti se tako negativno prekine proces dela – po ocenah preteče kar 25 minut, preden se delavec ponovno loti prej zadane naloge.
Zato je vsekakor koristno, da izklopimo samodejno obveščanje o prispeli e-pošti ter si izberemo del službenega časa, ko bomo odgovorili na več prispelih sporočil, kar damo vedeti tudi sodelavcem, s katerimi največ komuniciramo. Prav tako je koristno, če se ne zaženemo v prebiranje e-sporočil prvo minuto, ko stopimo v pisarno (ali še huje, na sami poti!), temveč prvo uro ali dve službenega časa namenimo nalogam, ki smo si jih zadali že konec prejšnjega dne in od nas terjajo največ pozornosti. Tako bomo namreč uspešneje krmarili med zadanimi nalogami.
Vsekakor pa je smiselno – in ne samo med delovnim časom ali med poukom – podobno tehniko spremljanja obvestil ubrati tudi pri spremljanju družbenih omrežij.
Navsezadnje pa, v primeru urgentnih sporočil tako ali tako obstajajo tudi drugi načini komuniciranja, kot je recimo telefonski pogovor, kajne?
Piše: Tadeja Pretnar, Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije
Uporabljeni viri:
A. Alter. Sužnji zaslona: Kako nas tehnologija zasvoji, industrija pa to izkoristi. Mladinska knjiga, 2019
B. Stulberg, S. Magness. Peak Performance: Elevate Your Game, Avoid Burnout, and Thrive with the New Science of Success. Rodale Inc., 2017
