Piše doc. dr. Tatjana Lejko Zupanc, dr. med., Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja, UKC Ljubljana
Bliža se sezona gripe in drugih okužb dihal. Sedaj je pravi čas za cepljenje proti gripi, še zlasti v trenutnih epidemioloških razmerah, ko imamo epidemijo kovid-19. Poleg cepljenja proti gripi pa je sedaj tudi čas za razmislek o cepljenju proti pnevmokokom. Streptococcus pneumoniae je najpogostejši bakterijski povzročitelj pljučnice v domačem okolju. Poleg pljučnice povzroča tudi meningitis, bakteriemijo, vnetje obnosnih votlin in vnetje srednjega ušesa.
Vrste okužb
Pnevmokokne okužbe so razširjene po vsem svetu, pogostost pa je odvisna od geografskega področja. V Sloveniji je incidenca invazivnih pnevmokoknih okužb v zadnjih letih stabilna in znaša 12,4/100.000 prebivalcev. Obolevnost je največja pri mlajših od 5 let (52,8/100.000) in starejših od 65 let (29,3/100.000). Pljučnica je še vedno pomemben vzrok smrti. Smrtnost v bolnišnici zdravljenih bolnikov s pljučnico je 10 % ali več, še znatno večja pa je pri hospitaliziranih bolnikih s pljučnico, ki imajo pridružene kronične bolezni in pri tistih, ki potrebujejo obravnavo v enotah za intenzivno zdravljenje (20 do 50 %). Smrtnost zaradi pljučnice prične strmo naraščati po 65. letu starosti. Povečuje se tudi vzporedno s povečanjem števila primerov gripe. Med prebolevanjem pnevmokokne pljučnice so pogosti neinfekcijski zapleti s strani srčno-žilnega sistema (srčno popuščanje, motnje ritma, akutni miokardni infarkt), o katerih poročajo pri kar 20 % bolnikov z dokazano pnevmokokno pljučnico, ki se zdravijo v bolnišnici.
Dobrobit cepljenja
Obstajajo dokaj prepričljive teorije o tem, da cepljenje proti gripi in pnevmokoku deluje zaščitno za srce. Gripa in pnevmokokna pljučnica sta dve svetovno najpogostejši akutni okužbi, povezani z nenadnim pojavom vročine, hitrega bitja srca, dehidracije, slabe preskrbe tkiv s kisikom, okvaro krvnih žil, motnjami strjevanja krvi in z izločanjem številnih molekul, ki delujejo provnetno. Tak stres je za bolnike s srčnim popuščanjem ali boleznimi venčnih arterij lahko usoden. Akutna okužba lahko privede do hudega srčnega popuščanja, poslabšanja angine pektoris in lahko tudi do nenadne smrti bolnika.
Nespecifični zaščitni učinek cepljenja je torej povezan z eliminacijo najpogostejših okužb, ki lahko destabilizirajo kronično aterosklerotično vnetje arterijske žilne stene. Potrebno pa je upoštevati tudi imunogene lastnosti virusa gripe in pnevmokoka.
Večina raziskav o cepljenju bolnikov s kroničnim srčnim popuščanjem proti gripi je pokazala zaščitni učinek ne samo v sezoni gripe, ampak tudi v mesecih, ko gripe ni. Cepljeni bolniki so imeli manj srčnih dogodkov kot necepljeni.
Seveda se s tem mnenjem nekateri strokovnjaki ne strinjajo in so mnenja, da je ta učinek bolj odraz zdravega načina življenja, ki naj bi ga ljudje, naklonjeni k cepljenju, bolj prakticirali kot tisti, ki se ne cepijo (t.i. »healthy users«).
Preprečevanje pnevmokoknih okužb
Pnevmokokne okužbe lahko delno preprečimo z obvladovanjem kroničnih bolezni, opustitvijo kajenja in z izogibanjem prenapolnjenim prostorom v sezoni okužb dihal ter s preprečevanjem gripe. Poleg teh splošnih ukrepov je pomembno tudi preprečevanje okužb s pomočjo pnevmokoknega cepiva.
Obstajata dve vrsti pnevmokoknih cepiv: polisaharidno in konjugirano. Polisaharidno cepivo je je izdelano iz kapsularnih polisaharidov in indicirano za preprečevanje pnevmokoknih okužb pri odraslih. Cepivo za otroke, mlajše od dveh let, ni imunogeno, zato je v tej populaciji treba uporabljati konjugirano cepivo.
Program imunoprofilakse in kemoprofilakse v Sloveniji predpisuje vsakoletno cepljenje proti gripi in priporočila za uporabo obeh vrst pnevmokoknih cepiv. Če najprej cepimo s konjugiranim cepivom, temu sledi cepljenje s polisaharidnim cepivom najmanj 8 tednov po konjugiranem cepivu. Program imunoprofilakse in kemoprofilakse v Sloveniji predlaga izvedbo cepljenja po priporočilu zdravnika ustrezne specialnosti, v izvedbi osebnega zdravnika. Cepljenje s polisaharidnim pnevmokoknim cepivom krije ZZZS.
Po priporočilih je polisaharidno cepivo indicirano za vse osebe, starejše od 65 let, ter ne glede na starost za odrasle osebe s kroničnimi boleznimi obtočil (osebe, ki potrebujejo redno zdravljenje ali zdravniško kontrolo zaradi ishemične srčne bolezni, prirojene srčne bolezni, hipertenzije s srčnimi zapleti ali kronične srčne odpovedi), kroničnimi boleznimi dihal (kronična obstruktivna pljučna bolezen, vključno s kroničnim bronhitisom in emfizemom pljuč, bronhiektazije, cistična fibroza, intersticijska fibroza pljuč, pnevmokonioza, bronhopulmonalna displazija; astma (posebej če je tako huda, da zahteva stalno uporabo sistemskih kortikosteroidov), kroničnimi boleznimi jeter (ciroza, biliarna atrezija, kronični hepatitis), s sladkorno boleznijo, ki zahteva zdravljenje z inzulinom ali oralnimi hipoglikemičnimi zdravili in živčnomišično boleznijo.
Bolnike z imunsko oslabelostjo (HIV, hemato-onkološke bolezni, bolniki po presaditvi organov, prejemniki imunosupresivnih zdravil), osebe z vstavljenim polževim vsadkom in osebe s funkcionalno ali anatomsko asplenijo cepimo z obema cepivoma – najprej s konjugiranim (PCV13) in nato po najmanj 8 tedenskem presledku še s polisaharidnim ( PPV23). V primeru, da je oseba predhodno dobila enega ali več odmerkov PPV23, se cepi s PCV13 najmanj eno leto po zadnjem odmerku PPV23. V primeru potrebe po revakcinaciji s PPV23 poživitveni odmerek ne sme biti apliciran prej kot 8 tednov po cepljenju s PCV13 in ne prej kot 5 let od zadnjega odmerka PPV23. Tudi v teh primerih je plačnik ZZZS.
Pnevmokokna cepiva so varna in jih apliciramo lahkot istočasno kot cepivo proti gripi. V ogroženih populacijah zmanjšujejo pojav hudih invazivnih pnevmokoknih bolezni, smrtnost zaradi pljučnice in pojavnost pnevmokokne pljučnice in s tem tudi breme pnevmokoknih bolezni, s tem pa ščitijo kronične bolnike pred poslabšanjem njihove bolezni v času gripe in pljučnic.
Vir:https://www.singhealth.com.sg/news/patient-care/more-pneumonia-deaths-but-low-take-up-for-vaccines