Pišeta: Maša Velušček, študentka medicine in asist. dr. Tereza Rojko, dr. med.
Cepljenje velja za najuspešnejši ukrep za preprečevanje nalezljivih bolezni, s katerim je bilo in nedvomno bo rešenih veliko življenj in si v zgodovini medicine zasluži častno mesto.
Predvsem zaradi strahu pred morebitnimi neželenimi učinki v današnjem času posvečamo cepljenju veliko pozornosti, pri tem pa pozabljamo na številne dobrobiti cepljenja.
S prvim odkritim cepivom, cepivom proti črnim kozam, smo uspešno izkoreninili bolezen, ki je imela visoko smrtnost in pogoste trajne posledice. Z učinkovitim nacionalnim programom cepljenja smo dosegli, da v Sloveniji že nekaj desetletij ni primerov davice in otroške paralize, v zadnjih desetih letih tudi nismo zabeležili primerov tetanusa in rdečk novorojenčkov, po več letih smo v zadnjih letih imeli nekaj primerov ošpic.
Cepiva so narejena tako, da ne povzročijo bolezni, a vseeno aktivirajo imunski sistem, zaradi česar ob stiku z nalezljivo boleznijo, proti kateri smo cepljeni, ponavadi ne zbolimo. Poleg zaščite posameznika lahko z dobro precepljenostjo populacije proti boleznim, pri katerih je vir okužbe človek, dosežemo tudi izginotje bolezni na določenem področju. S tem proti okužbi zaščitimo tudi posameznike, ki se iz različnih razlogov (imunska oslabelost, nosečnice, novorojenčki…) proti določenim boleznim ne morejo cepiti.
Seveda pa kot pri vsakem zdravilu, tudi pri cepivu velja pravilo, da morajo koristi odtehtati morebitne neželene učinke.
Kljub temu, da v družbi veliko pozornosti namenjamo predvsem cepljenju proti otroškim boleznim, ne smemo pozabiti na nekatere bolezni, ki prizadenejo tudi ljudi v odrasli dobi in proti katerim prav tako obstajajo učinkovita cepiva. Pri starejših osebah in bolnikih s kroničnimi boleznimi imajo okužbe lahko težji potek in zaplete, ob okužbi tudi pogosto pride do poslabšanja osnovne bolezni (npr. poslabšanja srčnega popuščanja). Za bolnike s srčno-žilnimi boleznimi sta priporočeni predvsem cepljenji proti sezonski gripi in proti pnevmokoknim okužbam, v prispevku pa na kratko predstavljamo še cepivo proti klopnemu meningoencefalitisu – bolezni, ki je pri nas razširjena (endemična) in pri starostnikih poteka v težji obliki.
Cepljenje proti sezonski gripi
Gripa je virusna bolezen dihal, ki se v Sloveniji pojavlja v obliki zimskih epidemij. Zaradi hitrega in pogostega spreminjanja virusa lahko za boleznijo zbolimo večkrat, cepiti pa se moramo vsako leto. Ameriški center za nadzor in preprečevanje bolezni (CDC) in Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) na podlagi predvidevanj, katere vrste virusa gripe bodo v populaciji krožile prihodnje leto, vsako leto pripravita novo cepivo. Najbolj primeren čas za cepljenje je pred začetkom epidemije gripe (oktober oziroma november), lahko pa se cepimo tekom celotne zime, tudi takrat, ko virus gripe že kroži v populaciji. Cepivo začne delovati po približno 2 do 3 tednih po cepljenju. Blažje okužbe dihal brez povišane telesne temperature niso zadržek za cepljenje, je pa priporočljivo, da pri hujših obolenjih s povišano telesno temperaturo počakamo, da simptomi in znaki bolezni minejo, preden se cepimo.
Vsakoletno cepljenje proti sezonski gripi je priporočeno za vse, ki so starejši od 6 mesecev, še posebej pa za tiste, ki spadajo v skupino z visokim tveganjem za težji potek bolezni, njihove svojce ter vse zdravstvene delavce. V skupino z visokim tveganjem za težji potek bolezni spadajo osebe s kroničnimi boleznimi srca in ožilja ter starejši od 65 let, saj pri njih bolezen poteka v težji obliki, zapleti pa so pogostejši. Zapleti, povezani z gripo so: pljučnica, povzročena z virusom gripe, dodatna (sekundarna) bakterijska pljučnica, akutni miokardni infarkt in smrt. Poleg tega so bolniki s kroničnimi boleznimi zaradi pogostejšega obiskovanja zdravstvenih ustanov tudi bolj izpostavljeni okužbi.
Cepljenje proti gripi zmanjša možnost okužbe z virusom gripe. Pri tistih, ki kljub cepljenju zbolijo, pa bolezen praviloma poteka v blažji obliki, manj pogosto je zaradi bolezni potreben sprejem v bolnišnico, redkejši so zapleti, povezani s srčno-žilnimi obolenji, kot sta možganska in srčna kap ter smrt. Vsakoletno cepljenje proti gripi zmanjša umrljivost zaradi gripe za 40 %. Učinkovitost cepiva upada s starostjo cepljenih oseb, saj z leti imunski sistem slabi, zaradi česar tudi okužbe potekajo v hujši obliki. Zato pomemben delež k zmanjšanju števila obolelih starostnikov za gripo prispeva tudi dobra precepljenost mlajših odraslih, ki živijo v isti skupnosti.
Cepljenje proti pnevmokoknim okužbam
S cepljenjem proti okužbam, ki jih povzročajo bakterije vrste pnevmokok, preprečujemo pnevmokokno pljučnico, vnetje srednjega ušesa, meningitis in sepso. Vse omenjene bolezni so pomemben vzrok smrti tako med dojenčki in majhnimi otroci, kot med osebami starejšimi od 65 let, bolniki s pridruženimi kroničnimi boleznimi in osebami z okrnjeno imunostjo, ki so bolj podvržene tovrstnim okužbam (npr. osebe brez vranice). Cepljenje proti pnevmokoku je tako priporočeno za vse omenjene skupine oseb. Osnovna shema cepljenja zajema glede na starost in vrsto pridružene bolezni cepljenje z eno ali dvema vrstama cepiv proti pnevmokoku. Ponovitev cepljenja se priporoča le pri določenih skupinah bolnikov. Ocenjena učinkovitost cepljenja za preprečevanje pnevmokokne pljučnice je pri starejših bolnikih (≥ 60 let) v različnih raziskavah in odvisno od vrste cepiva od 25 % do 64 %. Učinkovitost cepiva za preprečevanje invazivnih pnevmokoknih okužb je 75 %. S cepljenjem zmanjšamo tudi število zdravih nosilcev bakterije v nosu, zaradi česar je od uvedbe cepljenja pri otrocih in odraslih s povečanim tveganjem za pnevmokokne okužbe prišlo do zmanjšanja števila okužb s pnevmokoki, proti katerim je izdelano cepivo, v celotni populaciji za 90 %.
Cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu
Ker se v Sloveniji klopni meningoencefalitis redno pojavlja, cepljenje priporočamo vsem prebivalcem, še posebej tistim, ki več časa prebijejo v naravi in so klopom bolj izpostavljeni. Klop lahko virus klopnega meningoencefalitisa na gostitelja prenese že v prvi uri po vbodu, okužimo pa se lahko tudi z nepasteriziranim, najpogosteje kozjim mlekom. Bolezen se kaže kot vnetje možganskih ovojnic (meningitis), možganov in/ali hrbtenjače; vročina, hud glavobol, trd vrat, bruhanje, motnje zavesti, ohromitve. Smrtnost je 0,5–2 %, pri 5 % bolnikov po preboleli bolezni ostanejo trajne ohromitve, dobra tretjina bolnikov pa ima po preboleli bolezni težave z glavoboli, utrujenostjo, motnjami koncentracije, spomina ter ravnotežja. Pri starejših od 65 let bolezen poteka v težji obliki. Zdravila za bolezen ni, obstaja pa učinkovito cepivo. Temeljno cepljenje sestoji iz treh odmerkov: drugi odmerek prejmemo 1–3 mesece po prvem, tretjega pa 9–12 mesecev po drugem. Prvi poživitveni odmerek sledi po 3 letih. Cepljenje nato obnavljamo na 5 let, pri osebah starejših od 60 let pa na 3 leta.
Neželeni učinki predstavljenih cepiv
Pomembni neželeni učinki vseh predstavljenih cepiv so redki. Najpogosteje se po cepljenju pojavi bolečina in občutljivost na mestu cepljenja, med druge blažje in srednje hude stranske učinke, ki običajno minejo v 72 urah, spadajo še oteklina in rdečina na mestu cepljenja, prebavne težave, vročina, bolečine v mišicah in sklepih ter utrujenost. Hudi stranski učinki so izredno redki. Mednje spada huda alergijska reakcija na cepivo, pojavnost katere znaša med 0,66 in 1,31 na milijon cepljenih. Povezava med cepljenjem proti sezonski gripi in sidromom Guillain-Barré (ohlapne ohromitve, ki prizadenejo predvsem okončine) ni dokazana. Ocenjeno tveganje za pojav sindroma Guillain-Barré po cepljenju proti gripi je 1,03 na milijon cepljenih in je bistveno manjše kot tveganje za razvoj sindroma ob razviti gripi, ki znaša 17,2 na milijon obolelih za gripo. Neželene učinke cepljenja v Sloveniji prijavljamo v register NIJZ.
Zaključek
Cepljenje je učinkovit način preprečevanja pojavljanja nalezljivih bolezni. Resni neželeni učinki cepiv so možni, vendar, v primerjavi z zapleti po preboleli bolezni po naravni poti, izredno redki. Ker pri kroničnih bolnikih in starejših osebah pogosteje pride do hujšega poteka okužb s številnimi zapleti, je zanje priporočljivo cepljenje proti sezonski gripi in pnevmokoku, za vse prebivalce Slovenije pa tudi cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu.