Čebele v vlogi terapevta kot posredovalci ugodnih dražljajev

Pišeta: Tadeja Ferk, mag. prof. soc. ped. SCMD Maribor in Darija Cvetko, univ. dipl. soc., Društvo za srce

Kranjska čebela je simbol Slovenije

Eden od simbolov Slovenije je vsekakor kranjska čebela. Oziroma, čebela nasploh. O pomenu čebel se otroci učijo že v vrtcih, najbolj znan pridelek čebel – med, namazan na kos kruha, predstavlja Tradicionalni slovenski zajtrk. Čebelo s ponosom upodabljamo na različne načine, le-ta krasi poštne znamke, v rojstnem kraju Višnji Gori stoji spomenik kranjske čebele, tridimenzionalni model kranjske sivke, kot jo tudi imenujemo, velik kar 1,7 m, je del razstavnega prostora slovenskega paviljona na Expo v Dubaju. Ta marljiva ter za naravo in človeka pomembna žuželka, je bila upodobljena na nekdanjem slovenskem kovancu (petdeset stotinov), od leta 2018 pa je v obtoku spominski kovanec v vrednoti dveh evrov, na katerem je upodobljen globus v obliki satovja. Od leta 2018 dne 20. maja obeležujemo Svetovni dan čebel, pobuda, ki jo je v okviru Organizacije Združenih narodov (OZN) predlagala prav Slovenija oziroma slovenski čebelarji.

Pomen čebelarstva

Vse to nas opominja, da je Slovenija pomembno ime na področju čebelarstva, ne le z vidika zgodovine kmetijstva, ampak kulturne dediščine slovenskih pokrajin. Med kot bogat vir energije, propolis in matični mleček, ki lahko prispevata k odpornosti, čebelji vosek in čebelji strup, ki se uporablja v farmacevtke namene, so čebelji pridelki, ki jih dobro poznamo. Zavedamo se tudi, da čebele kot opraševalke zagotavljajo hrano in prehransko varnost, trajnostno kmetijstvo, biotsko raznovrstnost ter pomembno doprinesejo k blažitvi podnebnih sprememb in ohranjanju okolja. Dr. Peter Komus iz Čebelarske zveze Slovenije pravi, da čebele in ostali opraševalci zagotavljajo tretjino hrane. Strokovnjaki pa opraševanju pripisujejo deset do celo dvajsetkrat večji gospodarski pomen; globalna vrednost opraševanja je ocenjena na do tristo milijard dolarjev.

Nekoliko manj pa poznamo pozitivne učinke čebelarstva v duševnem zdravju. Čebele kot del narave, ki ima na ljudi prijeten in zdravilen učinek, povečajo občutek pripadnosti skupini, kar je še posebej pomembna kompetenca za otroke in mladostnike s čustvenimi in vedenjskimi težavami in motnjami.

Pomirjujoč učinek čebel na otroke in mladostnike

Ob svetovnem dnevu čebel, 20. maja, smo se spomnili na pomen čebel in prednosti medu tudi v Strokovnem centru Mladinskega doma Maribor, enota Slivnica. Da bi se otroci in mladostniki, nameščeni v SCMD, naučili prevzemanja odgovornosti za nego in delo s čebeljo družino, spoznali prednosti čebelarjenja in ugodne učinke apiterapije, smo se v okviru projekta Celostna obravnava otrok in mladostnikov s čustvenimi in vedenjskimi motnjami odločili za postavitev panjev. Za pomoč smo prosili lokalne čebelarje Čebelarskega društva Alojz Greif Hoče, koordinatorka v zavodu pa je bila psihologinja Svetlana Šaponjič. Čeprav je projekt trajal od septembra 2017 do septembra 2019, se je postavitev panjev pokazala kot prava odločitev, ki je živela še naprej.

Ugodnih vplivov seznanjanja s čebelarjenjem na otroke in mladostnike s čustvenimi in vedenjskimi težavami in motnjami je več, med drugim prijetno brenčanje čebel umirja miselne tokove. Neke vrste terapija je tudi način dela s čebelami, kjer moraš ostati miren in previden, da čebel ne vznemirjaš, kar je za omenjeno populacijo izjemno težko. Pri delu s čebelami imajo otroci in mladostniki možnost uriti veščine potrpežljivosti in mirnosti.

V omenjeni enoti vzgojnega zavoda smo otroke in mladostnike vključili ne samo v postavitev panjev in delo s čebeljo družino, pač pa smo čebelarjenje povezali z drugimi dejavnostmi. Vlivali smo sveče, likovno ustvarjali (poslikava panjskih končnic), pekli medenjake, sadili medovite rastline v okolici panjev. Poleg tega, da smo v zavodu samooskrbni z medom, se učimo skrbeti za druge in stojimo za pregovorom, da je dobra beseda kot med: sladka za dušo in zdravilo za telo.

Zanimivost: Za kilogram medu mora čebela obiskati 4 milijone rož in preleteti štirikratno razdaljo okoli sveta.

Čebelarska zveza Slovenije spodbuja ukvarjanje s čebelarstvom, pri tem pa opozarja, da se dejavnosti nikakor ne lotimo sami, temveč poiščemo pomoč že izkušenih čebelarjev, ki nam bodo pomagali, da za čebele in neposredno okolico ustvarimo varen dom.

Pomembno je, da ohranjamo zdravje čebel in zaščito čebelarskega sektorja. Čebelam lahko pomaga vsak. Na vrtovih, terasah, balkonih in okenskih poličkah lahko posadimo avtohtone, domače medovite rastline. Tudi s kasnejšo košnjo travnikov omogočimo čebelam pravo pašno poslastico. In katere so te rastline? Združimo lahko prijetno s koristnim in posadimo dišavnice, začimbnice in druge okrasne, a za čebele koristne cvetlice: meta, žajbelj, sivka, materina dušica, šetraj, bazilika, kozmeja, limonski ožepek, nizka sončnica, poletna astra, okrasna facelija, dišeči grah, kapucinka, limonska monarda, dalija, kana, ognjič, verbena, zlati šeboj. Celoten seznam medovitih rastlin najdete na spletni strani Čebelarske zveze Slovenije.

Če boste sadili medovite rastline, bodisi na balkonu ali svojem vrtu, izdelovali sveče ali pa si s strokovnjakom ogledali čebelje panje, vsekakor počnite to v družbi. Ker tudi čebela ni rada sama (od osamljenosti namreč umre v treh dneh), tako tudi naš čas, preživet z bližnjimi, ugodno vpliva na naše zdravje, zlasti tisto v srcu.

Vir:

• Čebelarska zveza Slovenije, https://www.czs.si/
• Gov.si: https://www.gov.si/zbirke/projekti-in-programi/svetovni-dan-cebel/