Piše: Prim. Cirila Slemenik Pušnik, dr. med., spec. inter.
Prsna bolečina je vsaka bolečina, lokalizirana v sprednjem delu prsnega koša med vratom in zgornjim delom trebuha. Med vzroki za obisk v dežurni ambulanti na primarni ravni je prsna bolečina četrta po pogostosti, in sicer za bolečinami v trebuhu, povišano temperaturo, slabostjo in bruhanjem. Ni nujno, da je jakost bolečine sorazmerna z resnostjo obolenja.
Če gre za ogrožajoče stanje, ki lahko vodi v nenadno srčno smrt, so odločujoče minute.
Pomembno je, da smo ozaveščeni, katere vrste prsna bolečina je lahko za posameznika tudi ogrožajoča.
Bolečine v prsnem košu so lahko posledica različnih bolezni. Po izvoru jih v grobem razdelimo na srčno-žilne in na nesrčno-žilne bolečine.
16-22 % bolečin je srčno-žilnega porekla, 36-49 % kostno-mišičnega, 8-10 % psihičnega (panične motnje), 8-19 % jih je povezanih z boleznimi zgornjih prebavil in 5-10 % z dihali.
Lahko nastopijo kadar koli in nepredvidljivo. Zelo pomembno je, da znamo bolečino dobro opisati: kje boli, kam se širi, kakšna je, kako huda je, kaj in kako je nastala, koliko časa je trajala, ali se je kaj spreminjala in pod kakšnimi vplivi, kakšni simptomi so jo še spremljali (bruhanje, dušenje, omotica, znojenje, kašelj …), kdaj je nastopila, v mirovanju, med fizično obremenitvijo, nenadoma, postopno, se je kam širila, je odvisna od položaja telesa, dihanja …
Ob pojavu prsne bolečine so za zdravnika zelo pomembni tudi dejavniki tveganja, ki nas ogrožajo: kajenje, povišan krvni tlak, povišan krvni sladkor, holesterol, družinska obremenjenost s srčnožilnimi boleznimi, kot so srčni infarkt, možganska kap, bolezni arterij nog.
Bolečine v prsnem košu, povezane z boleznimi srca in ožilja, sodijo med ogrožajoča stanja, zato je potrebno takšno bolečino prepoznati in čim prej obiskati zdravnika.
Angina pectoris ali stenokardija
Angina petoris ali stenokardija je tipična prsna bolečina, ki je povezana z nezadostno prekrvavitvijo srčne mišice ob zoženi koronarni – srčni arteriji. Običajno je povezana s fizično obremenitvijo, mrazom, stresom. Nastane za prsnico, je stiskajoča, tiščeča ali pekoča, lahko se širi v vrat, spodnjo čeljust, v roke ali izžareva iz žličke. Ni odvisna od dihanja, premikanja, kašlja, položaja telesa ali pritiska na prsni koš. Ob počitku običajno mine. Traja navadno manj kot 30 minut.
Bolečina ob srčnem infarktu
Bolečina ob srčnem infarktu se pojavi nenadoma, tudi neodvisno od obremenitve, lahko v mirovanju. Nastane zaradi tromboze – strdka, ki popolnoma zapre srčno žilo. Podobna je bolečini pri angini pectoris, a je močnejša, stalna, nikoli zbadajoča; takšne bolečine do tega dogodka še nismo zaznali. Bolnik je bled, poten, lahko ga duši. Po nitroglicerinu bolečina ne popusti.
Bolečina ob srčnem infarktu je tipična v 77 % pri bolnikih, mlajših od 65 let, pri starejših nad 70 let, diabetikih pa je tipična le v 40 %.
Akutni aortni sindrom – raztrganina prsne aorte
Akutni aortni sindrom je 10–100-krat redkejša kot srčni infarkt. Bolečina je v tem primeru zelo huda, ostra, trgajoča, s širjenjem med lopatice in navzdol v trebuh, pogosto je povezana z izgubo zavesti in močno prizadetostjo bolnika. Nastopi zaradi raztrganja notranje stene aorte in razlitja krvi v osrčnik. Dejavnik tveganja za to ogrožajoče stanje je neurejen krvni tlak, prirojeno stanjšanje žilne stene, lahko je povezana s poškodbo – udarec v prsni koš. Umrljivost je zelo velika, z vsako nezdravljeno uro je možnost za preživetje za 1-2 % manjša.
Vnetje osrčnika – perikarditis
Vnetje osrčnika je pogosto posledica virusnih, revmatskih obolenj ali tumorjev. Normalno je v osrčniku 15 do 50 ml bistre tekočine, pri vnetju se količina poveča. Pojavi se ostra, zbadajoča bolečina, občasna ali stalna, odvisna je od dihanja, položaja telesa, poslabša se ob ležanju, kašlju. Lahko je prisotna tudi povišana temperatura.
Vir: http://www.svetmedicine.com/bolesti-i-stanja/interna-medicina/bolesti-srca-i-krvnih-sudova-kardiologija/226-perikarditis-upala-srcane-maramice-pericarditis
Bolečina pri zamašitvi arterije s strdkom (pljučna embolija)
Pljučna embolija je ostra, tiščeča, okrepi se ob vdihu in običajno je povezana s prehodno izgubo zavesti; pojavi se dušenje pri obremenitvi, lahko tudi v mirovanju.
Bolečina v prsih ob bolezni dihal – pleuralna bolečina
Pleuralna bolečina sodi med hude bolečine, je prisotna ob vnetju rebrne mrene – plevritisu, pljučnici, pljučnem infarktu, rakasti bolezni plevre. Sama pljuča pa nimajo receptorjev za bolečino. Ob vnetju rebrne mrene je prisotna ostra, prebadajoča bolečina, ki je odvisna od dihanja in kašlja. Lahko jo dobro lokaliziramo.
Bolečina v prsnem košu, povezana z želodčnimi težavami
Ta bolečna je običajno povezana z zatekanjem želodčne vsebine v požiralnik (gastroezofagealna refluksna bolezen – GERB), ki nastane zaradi oslabelosti in netesnjenja zapiralne mišice med požiralnikom in želodcem.
Povezana je s spahovanjem, po jedi. Če je le-to odsotno, jo velikokrat težko ločimo od prave angine pectoris, saj je prisotna tudi za prsnico, se širi iz žličke in je pekoča, tiščeča. Zelo močna je ob hudem bruhanju, ki lahko povzroči raztrganino požiralnika.
Bolečina prsne stene
Bolečina prsne stene je dobro lokalizirana, je na površini prsnega koša, izzovemo jo s tipanjem ali premikanjem zgornjega dela prsnega koša. Bolijo zlomljena rebra, vnetja mišic med rebri.
Utesnitvena bolečina zaradi prizadetosti hrbtenice
Večina nesrčnih bolečin je povezana s prizadetostjo vratne, prsne hrbtenice, kjer stiskanje živčnih korenin, ki izhajajo iz hrbtenice, ali stisnjene medvretenčne ploščice povzročijo bolečino, ki je vezana na sprednji del prsnega koša; je dolgotrajna, velikokrat ostra, zbadajoča, pridruženi so lahko tudi mravljinci v rokah, velikokrat je odvisna od položaja.
Pasavec – Herpes zoster lahko povzroči pekočo bolečino v prsih še pred pojavom značilnih kožnih sprememb (mehurčki na eni polovici prsnega koša).
Kot vidimo, lahko veliko struktur v prsnem košu povzroči prsno bolečino. Če gre za ogrožajoče stanje, ki lahko vodi v nenadno srčno smrt in so odločujoče minute, to zahteva takojšen klic na 112.