Piše: Dominik Škrinjar, študent 6. letnika medicine na Medicinski fakulteti Univerze v Mariboru
Izraz alopecija ali prekomeren izpad dlak označuje motnjo oz. prekinitev običajne rasti dlak. Lahko se pojavi na kateremkoli delu telesa, a najpogosteje na lasišču in obrazu. Lasje oz. dlake krožijo skozi obdobja rasti, počitka, izpadanja in regeneracije. Večina ljudi kot del tega naravnega procesa izgubi približno 50 do 100 las dnevno.
Kadar je cikel okvarjen zaradi motene rasti las ali hitrejšega izpada, se pojavijo različne spremembe v običajnem vzorcu poraščenosti. Znano je, da alopecija ni le estetski problem, temveč je lahko povezana z različnimi zdravstvenimi tveganji, vključno s koronarno boleznijo srca (KBS). Raziskave v zadnjih desetih letih so pokazale, da obstaja povezava med alopecijo in povečanim tveganjem za KBS ter drugimi dejavniki tveganja za srčno-žilne bolezni, kot so arterijska hipertenzija, dislipidemija in inzulinska rezistenca.
Androgenetska alopecija
Najpogostejša oblika alopecije pri moških je androgenetska oz. androgena alopecija, znana tudi kot »moška plešavost«. Ta oblika vzorčne alopecije se običajno začne z redčenjem las na temenu ali čelu ter se lahko sčasoma razvije v popolno izgubo las na teh predelih. Androgenetska alopecija je povezana z genetskimi dejavniki in hormonskimi spremembami, zlasti z delovanjem dihidrotestosterona (DHT), ki vpliva na folikle las. Pri moških se ta proces pogosto začne v dvajsetih ali tridesetih letih, lahko pa se pojavi tudi kasneje v življenju.
Pri ženskah je prav tako najpogostejša oblika vzorčne alopecije prav androgenetska alopecija, ki se povezuje z genetskimi in hormonskimi dejavniki, vendar se na lasišču manifestira nekoliko drugače kot pri moških. Pri ženskah se običajno pojavi kot splošno redčenje las po celotni površini lasišča, obod las pa je običajno najmanj prizadet. Ta oblika alopecije se lahko začne že v mladosti, vendar je najpogosteje opazna po menopavzi, ko se raven estrogena zmanjša.
Androgenetska alopecija prizadene do 50 % moških po 40. letu starosti.
Androgenetska alopecija je tako pri ženskah kot tudi pri moških lahko povezana s psihološkimi težavami, kot so zmanjšana samozavest in anksioznost, kar še dodatno poudarja potrebo po razumevanju in podpori za prizadete posameznike. Raziskave kažejo, da so ženske z alopecijo prav tako kot moški izpostavljene povečanim tveganjem za srčno-žilne bolezni, vendar je njihova stopnja tveganja manj jasna v primerjavi z moškimi. Ženske pogosto trpijo tudi zaradi drugih dejavnikov tveganja, kot so hormonske spremembe med in po menopavzi, ki lahko dodatno vplivajo na zdravje srca in ožilja. Nekatere študije so pokazale, da imajo ženske z alopecijo višje ravni holesterola in krvnega tlaka ter pogosteje trpijo za inzulinsko rezistenco. Vendar pa je raziskav na tem področju še vedno premalo, da bi lahko jasno potrdili ali ovrgli te povezave.
Androgenetska alopecija je najpogostejša oblika vzorčne alopecije tudi pri ženskah.
Povezava med alopecijo in koronarno boleznijo srca
Metaanaliza, ki je obravnavala 31 študij z več kot 29.000 udeleženci, je pokazala, da imajo posamezniki z alopecijo 22 % višje tveganje za razvoj KBS v primerjavi s tistimi brez alopecije. Ta raziskava je potrdila prejšnje ugotovitve, da so moški z alopecijo bolj nagnjeni k srčnim obolenjem kot njihovi vrstniki z normalno rastjo las. Povezava med alopecijo in KBS je bila sicer predmet številnih epidemioloških študij v zadnjih šestih desetletjih. Medtem ko so nekatere raziskave poročale o odsotnosti povezave, večina podpira hipotezo, da je izpadanje las povezano z večjim tveganjem za srčno-žilne bolezni. Ugotovljeno je bilo, da imajo posamezniki z alopecijo višje ravni holesterola in krvnega tlaka ter pogosteje trpijo za inzulinsko rezistenco in presnovnim sindromom. Zanimivo je, da raziskave kažejo, da je tveganje za KBS neposredno sorazmerno povezano z izraženostjo alopecije; večja kot je stopnja izpadanja las, večje je tveganje za razvoj KBS. To nakazuje na potencialno biološko povezavo med temi bolezenskimi stanji, ki bi lahko bila posledica skupnih patofizioloških mehanizmov.
Poleg tega staranje prebivalstva predstavlja dodatno dimenzijo te povezave. Z naraščanjem povprečne življenjske dobe se povečuje tudi število ljudi s simptomi staranja, kot je alopecija. Raziskave so pokazale, da so vidni znaki staranja lahko označevalci pospešenega biološkega staranja, kar povečuje dovzetnost za bolezni srca in ožilja. Nedavna danska študija je pokazala, da ljudje, ki izgledajo starejši od svoje dejanske starosti, pogosto trpijo za slabšim zdravjem srca in ožilja. Zaradi teh ugotovitev postaja jasno, da bi lahko alopecija služila kot pomemben klinični označevalec za prepoznavanje posameznikov z večjim tveganjem za KBS. To bi omogočilo zgodnejše ukrepanje in preventivne strategije za zmanjšanje tveganja srčno-žilnih bolezni pri teh posameznikih. S tem bi lahko izboljšali splošno zdravje srca in ožilja ter zmanjšali obremenitev zdravstvenega sistema zaradi srčnih bolezni.
Dejavniki tveganja za srčno-žilne bolezni pri osebah z alopecijo
Poleg koronarne bolezni srca (KBS) je bila alopecija povezana tudi z drugimi pomembnimi dejavniki tveganja za razvoj srčno-žilnih bolezni. Ti dejavniki vključujejo:
- Inzulinsko rezistenco: Ugotovljeno je bilo, da imajo ljudje z alopecijo skoraj petkrat večje tveganje za inzulinsko rezistenco. Inzulinska rezistenca je stanje, pri katerem se celice nepravilno oz. v zmanjšani meri odzivajo na inzulin, kar vodi do povišanih ravni glukoze v krvi in povečuje tveganje za diabetes tipa 2 ter druge presnovne motnje. Povezava med alopecijo in inzulinsko rezistenco lahko nakazuje na skupne patofiziološke mehanizme, ki vplivajo na zdravje srca.
- Dislipidemijo: Posamezniki z alopecijo so imeli v povprečju višje ravni skupnega holesterola in trigliceridov. Dislipidemija se nanaša na nenormalne ravni lipidov v krvi, ki lahko vodi do ateroskleroze in posledično poveča tveganje za srčni infarkt in možgansko kap. Visoke ravni LDL (“slabega”) holesterola in nizke ravni HDL (“dobrega”) holesterola so pri ljudeh še posebej zaskrbljujoče.
- Arterijsko hipertenzijo: Raziskave so pokazale tudi, da so posamezniki z alopecijo bolj nagnjeni k povišanemu krvnemu tlaku. Povišan krvni tlak je znan dejavnik tveganja za srčno-žilne bolezni, saj obremenjuje srce in krvne žile ter povečuje tveganje za nastanek za srčni infarkt in možgansko kap.
- Presnovni sindrom: Tisti z alopecijo so imeli tudi do štirikrat večje tveganje za razvoj presnovnega sindroma. Presnovni sindrom je kompleksno bolezensko stanje, ki vključuje debelost, arterijsko hipertenzijo, dislipidemijo in inzulinsko rezistenco, kar vse skupaj močno povečuje tveganje za srčne bolezni in sladkorno bolezen.
Možni mehanizmi preko katerih alopecija vpliva na tveganje za srčno-žilne bolezni
Povezava med alopecijo, KBS in dejavniki tveganja za srčno-žilne bolezni še ni povsem razjasnjena. Glavna hipoteza predlaga, da lahko povišane ravni androgenov, ki so povezane z alopecijo, delno pojasnijo to povezavo. Moški z alopecijo imajo namreč večje število androgenih receptorjev na lasišču in praviloma višje ravni testosterona v serumu. Ker srčno-žilne bolezni bolj pogosto prizadenejo moške, se domneva, da so prosti androgeni v krvi povezani z različnimi vidiki srčno-žilnih bolezni, vključno z ishemičnimi dogodki, z neugodnim lipidnim profilom v krvi, s povišanim krvnim tlakom in s povišano ravnjo glukoze.
Študije na živalih so pokazale, da androgeni hormoni spodbujajo aterosklerozo z razraščanjem gladkih mišičnih celic v žilah. Kljub tem ugotovitvam pa neposredna povezava med androgeni in srčno-žilnimi boleznimi še ni bila potrjena. Poleg androgenov bi lahko alopecija bila povezana s srčno-žilnimi boleznimi tudi zaradi drugih hormonskih neravnovesij, kot je hiperaldosteronizem, ki igra vlogo pri razvoju alopecije in je pomemben vzrok za arterijsko hipertenzijo. Hiperinzulinemija, še en dejavnik tveganja za srčno-žilne bolezni, lahko vpliva na prekrvavitev lasišča, kar vodi do vazokonstrikcije in zmanjšane prehrane lasnih foliklov. Potrebne so nadaljnje raziskave za razumevanje teh patofizioloških mehanizmov.
Kako življenjski slog vpliva na razvoj alopecije in srčno-žilnih bolezni?
Povezanost med alopecijo in srčno-žilnimi boleznimi je lahko delno odvisna tudi od življenjskega sloga, saj številni dejavniki, kot so prehrana, telesna aktivnost, stres in kajenje, vplivajo na splošno zdravje srca in ožilja ter na tveganje za razvoj alopecije. Nezdrava prehrana, bogata s transmaščobnimi kislinami in enostavnimi ogljikovimi hidrati, lahko prispeva k razvoju dislipidemije in arterijske hipertenzije, kar sta znana dejavnika tveganja za srčne bolezni. Hkrati pa lahko slaba prehrana vpliva tudi na zdravje las in povečuje tveganje za alopecijo. Redna telesna aktivnost je ključna za vzdrževanje zdravega krvnega tlaka in ugodnega lipidnega profila. Pomanjkanje gibanja lahko vodi do debelosti in metabolnih motenj, kar povečuje tveganje za srčno-žilne bolezni in lahko poslabša stanje las. Kronični stres je povezan z različnimi zdravstvenimi težavami, vključno z visokim krvnim tlakom in srčnimi boleznimi. Stres lahko prav tako vpliva na zdravje las, saj lahko sproži izpadanje las ali poslabša obstoječe težave z alopecijo. Kajenje je močan dejavnik tveganja za srčne bolezni, ki škoduje krvnim žilam in povečuje tveganje za aterosklerozo. Hkrati pa kajenje negativno vpliva na zdravje las in lahko prispeva k dodatni izgubi las. Zaradi teh povezav je pomembno razumeti, da življenjski slog igra ključno vlogo pri obeh stanjih – tako pri alopeciji kot tudi pri srčno-žilnih boleznih. Spremembe v življenjskem slogu, kot so pestra in raznovrstna prehrana, redna telesna aktivnost in obvladovanje stresa, bi lahko pripomogle k zmanjšanju tveganja za razvoj obeh težav.
Zaključek
Povezava med alopecijo in koronarno boleznijo srca ter drugimi dejavniki tveganja za srčno-žilne bolezni izpostavlja nujnost celovitega pristopa k obravnavi teh stanj, čeprav mehanizmi, ki jih povezujejo v večji meri ostajajo nepojasnjeni. Spremembe v življenjskem slogu, kot so uravnotežena in raznovrstna prehrana, redna telesna aktivnost in obvladovanje stresa, lahko pomembno prispevajo k izboljšanju zdravja las kot tudi srca in ožilja. Vsekakor pa so potrebne nadaljnje raziskave za boljše razumevanja teh povezav in za oblikovanje ciljanih ukrepov, ki bi izboljšali kakovost življenja posameznikov z alopecijo in hkrati zmanjšali tveganje za razvoj srčno-žilnih bolezni.