Na vprašanje odgovarja prim. Matija Cevc, dr. med., specialist internist
Vprašanje *
Spoštovani.
Živim v manjšem naselju v Zgornji Savinjski dolini, kjer do nedavna ni bilo javne razsvetljave. Pred kratkim pa je bila v projektu urejanja infrastrukture uvedena tudi razsvetljava naselja z močnimi lučmi, ki so noč praktično spremenile v dan. Od takrat ne slišim več čukov, izginili so netopirji. Če razsvetljava moti živali, ali ima to vpliv tudi na človeka?
* Vprašanje je bilo poslano po elektronski pošti in je le delno lektorirano.
Odgovor
Kratek in jedrnat odgovor na vaše vprašanje je – seveda ima in to zelo negativnega!
Svetle zunanje luči se ponoči uporabljajo za izboljšanje vidljivosti okolja, izboljšanje varnosti in udobja ljudi. Poleg tega pa je, zlasti v urbanih okoljih, razširjenost reklamnih svetlobnih napisov izrazito razširjena, kar še dodatno povečuje svetlobno onesnaženje, ki je opredeljeno kot pretirana ali vsiljiva umetna svetloba zaradi neustrezne razsvetljave. Prekomerna uporaba umetne svetlobe je povzročila, da okoli 80 % svetovnega prebivalstva živi pod od svetlobe preobremenjenim nočnim nebom, med zahodnim prebivalstvom pa živi pod s svetlobo onesnaženim nebom kar 99 % odstotkov prebivalstva.
Žal pa je že tako, da je svetlobno onesnaženje zelo pogosto povezano z drugimi onesnaženji okolja (hrup, prašni delci, onesnaženost vode). Tako danes govorimo o »celoviti izpostavljenosti« (exposom), ki zajema celoten vpliv tako okolja kot tudi socialno-ekonomskih razmer, katerim je izpostavljen posameznik, in to od spočetja naprej. Nočna izpostavljenost umetni svetlobi lahko izvira tako iz zunanjih virov kot so npr. ulične svetilke, luči premikajočih se vozil, svetlobni oglasni napisi pa tudi pisarniške luči kot tudi notranjih kot so npr. notranja razsvetljava pisarn, svetloba iz elektronskih naprav in, ne nazadnje, z razsvetljavo v gospodinjstvu.
Umetna svetloba poleg razsvetljave z belimi svetlečimi diodami, kar je novi standard cestne razsvetljave, zajema različne vrste svetlobnih virov, kot so fluorescentna svetila in žarnice. Čeprav mrežnica v očesu vse te vrste umetne svetlobe zaznava kot belo, so njihove spektralne porazdelitve moči (moč sevanja svetlobe v različni pasovi valovnih dolžin) različne. Na primer, LED diode dosežejo največjo sevalno moč v pasu kratkih valovnih dolžin (modra svetloba), medtem ko imajo žarnice z žarilno nitko največjo sevalno moč v dolgovalovnem svetlobnem pasu (rdeča svetloba).
Spektralno sestavo svetlobe okolice iz teh virov lahko zazna koža ali očesna mrežnica, kar vpliva tako na endokrini sistem kot tudi na avtonomni živčni sistem. Vse to močno vpliva na našo »notranjo uro« saj napačna izpostavljenost svetlobi moti cirkadiani ritem pri ljudeh in lahko povzroči številne neugodne zdravstvene posledice. Raziskave so pokazale, da lahko stalna izpostavljenost močni, umetni svetlobi ponoči moti vzorce spanja saj zavre nastajanje melatonina, ki sicer spodbuja spanje, in zmanjša njegovo cirkadiano ritmičnost, kar sproži moten vzorec spanja in skrajša trajanje spanja. Slaba kakovost spanja pa je dokazano povezana s slabšim zdravjem srca in žilja.
Svetloba ponoči, izmerjena v domačem okolju, je bila pomembno povezana s povečanjem nočnega krvnega tlaka, pa tudi s povečano inzulinsko neodzivnostjo, hiperglikemijo, debelostjo in tudi motnjami v presnovi maščob (zvišanje holesterola in trigliceridov ter znižanje holesterola HDL), kar poudarja vlogo tega onesnaževala tudi pri povzročanju klasičnih dejavnikov tveganja za srčno-žilne bolezni. Nakazuje pa se tudi povezanost med izpostavljenostjo nočni svetlobi in rakom ter kroničnim vnetnim dogajanjem.
V zadnjem obdobju je bilo objavljenih tudi več raziskav, ki so neposredno dokazale, da tako nizka kot močna nočna obremenitev s svetlobo zviša ogroženost za srčno-žilne bolezni za 21-23 %. Nedavna študija, ki je vključevala več kot 28.000 ljudi, pa je pokazala, da so imeli tisti, ki so bili ponoči izpostavljeni najvišjim stopnjam umetne zunanje svetlobe, za 43 % večje tveganje za razvoj cerebrovaskularne bolezni, vključno z možgansko kapjo.
Brez dvoma je izpostavljenost svetlobi v nočnem času povezana s številnimi zdravstvenimi zapleti. Kadar je taka izpostavljenost povezana še z onesnaženostjo zraka z drobnimi delci in s hrupom, to še dodatno ogroža zdravje. Kljub vedenju o teh povezavah pa se svetlobna onesnaženost žal povečuje tudi izven ožjih urbanih področij (podeželje), predvsem z nepotrebnim širjenjem javne razsvetljave, ki je za mnoge še vedno znak napredka, čeprav jo v nekaterih razvitih državah že ugašajo, saj je vse več podatkov o njeni škodljivosti, tako za ljudi kot tudi za živali. Dobra novica sicer je, da imamo tudi pri nas že od leta 2007 Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja, ki je ravnokar posodobljena in npr. uvaja obvezno ugašanje razsvetljave stanovanjskih stavb v poznih nočnih urah, popolno prepoved osvetljevanja fasad, omejuje svetlobno oglaševanje in omejuje osvetljevanje parkirišč. A kot vedno je tudi tu težava v tem, da se določil takih uredb skoraj nikjer ne upošteva.