7 najpomembnejših dejstev o trigliceridih

Trigliceridi so maščobe, o katerih bi morali poznati 7 najpomembnejših dejstev.

Raven trigliceridov v krvi je pomembno merilo za ugotavljanje zdravja srca in ožilja ter drugih organov. Ko se vrednosti teh maščob v krvi  povečajo, obstaja tveganje za številne bolezni.

Trigliceridi so najpogostejša vrsta maščobe v telesu in  so skupaj s povišanim holesterolom na vrhu seznama »krivcev« za bolezni srca in ožilja.

Trigliceridi so vrsta maščobe oz. lipida, ki jo najdemo v naši krvi. Ko jemo, naše telo pretvori vse kalorije, ki jih ne porabimo takoj, v trigliceride, ki so shranjeni v naših maščobnih celicah. Kasneje hormoni sproščajo trigliceride med obroki. Trigliceridi so, poleg holesterola, maščobe v krvi. Ko postanejo vrednosti teh lipidov previsoke, lahko povečajo tveganje za srčni infarkt in možgansko kap ter druge srčno-žilne bolezni.

Telo dobi večino trigliceridov s prehrano, vendar jih lahko tudi samo proizvaja. Če redno zaužijemo več kalorij, kot jih porabimo, predvsem iz hrane, bogate z ogljikovimi hidrati in maščobami, bo raven trigliceridov verjetno visoka (hipertrigliceridemija). Na nivo trigliceridov v krvi vplivajo tudi alkohol, kajenje in sladkarije.

Trigliceridi so izjemno pomembni za zdravje ljudi in to je 7 najpomembnejših dejstev o trigliceridih, ki bi jih morali poznati.

1. Alkohol ima velik vpliv na raven trigliceridov – Običajen razlog za visoke trigliceride je prehrana, bogata z maščobami in ogljikovimi hidrati, in prekomerno uživanje alkohola. Priporočljivo je, da ljudje z visokimi trigliceridi vnašajo zmerno količino alkohola ali še bolje, nič  alkohola. Alkohol lahko močno vpliva na raven trigliceridov, saj ima veliko kalorij in sladkorja.

2. Sladkorna bolezen vpliva na raven trigliceridov, saj so visoki trigliceridi lahko povezani z visokim krvnim sladkorjem. Povišani trigliceridi in visok krvni sladkor so povezani s presnovnim sindromom – prediabetesom in sladkorno boleznijo tipa 2. Če imate hkrati visok krvni tlak, visok krvni sladkor, odvečno maščobo okoli pasu, visok holesterol in visoke trigliceride v krvi, posumimo na metabolni oz. presnovni sindrom, ki poveča tveganje za bolezni srca, ožilja in možgansko kap.

3. Zdrav način življenja znižuje trigliceride –Lahko pa se zgodi, da imate kljub zdravemu načinu življenja še vedno visoke trigliceride. Podobno kot raven holesterola lahko tudi raven trigliceridov znižamo z zdravo in hranljivo prehrano ter redno telesno vadbo, opustitvijo kajenja in omejitvijo alkoholnih pijač. Včasih zdrav način življenja ne bo zadoščal, da bi raven trigliceridov spravili na sprejemljivo raven, še posebej v primerih, ko ima oseba genetsko predispozicijo za visoke ravni trigliceridov. V tem primeru je lahko indicirano zdravljenje z zdravili.

4. Povišane ravni trigliceridov lahko povečajo tveganje za bolezni srca – Visoki trigliceridi lahko prispevajo k otrdelosti arterij ali zadebelitvi sten arterij (proces ateroskleroze). Povišani trigliceridi so povezani s tveganjem za srčno-žilne bolezni, neodvisno od ravni “slabega” LDL holesterola.

5. Visoki trigliceridi lahko povzročijo druge zdravstvene težave – visoki trigliceridi so lahko povezani z debelostjo, nizkimi ravnmi ščitničnega hormona in težavami z ledvicami ali jetri, kot je npr. nealkoholna bolezen zamaščenih jeter, ki je sicer glavni vzrok za odpoved jeter.

6. Določena zdravila lahko zvišajo raven trigliceridov – Nekatere kontracepcijske tablete, kortikosteroidi, zdravila za HIV in zaviralci adrenergičnih receptorjev beta prav tako zvišajo raven trigliceridov. Morda vam bo zdravnik predpisal drugo zdravilo, če trenutno zdravljenje vpliva na vaše ravni trigliceridov.

7. Trigliceridi lahko poškodujejo trebušno slinavko – trigliceridi lahko igrajo pomembno vlogo pri vseh vrstah bolezenskih stanj, povezanih z aterosklerozo, kot so koronarna arterijska bolezen, možganska kap, srčni infarkt. Zelo visoke ravni trigliceridov lahko poškodujejo trebušno slinavko in celo povzročijo kožne bolezni.

Optimalna vrednost trigliceridov v krvi na tešče znaša do 1,70 mmol/L.

Po https://bit.ly/3F9Rs3T povzela Jasna J. Petrovčič, prof. zdr. vzg.