Kaj je tromboza
Za normalen pretok kri po telesu skrbijo arterije in vene. Kri teče po arterijah od srca v organe in se v srce vrne po venah. Slednje imajo zaklopke, ki preprečujejo pretok krvi nazaj v predele telesa, ki so nižje od srca.
Venska tromboza nastane, ko se v veni naredi strdek, ki ovira pretok krvi. Kadar ta nastane v povrhnjih venah, stanje spremljamo in večinoma ni potrebno posebno ukrepanje. Kadar strdek nastane v globokih venah, to imenujemo globoka venska tromboza, ki zahteva zdravljenje. Globoko vensko trombozo (GVT) zdravimo z zdravili proti strjevanju krvi, s čimer želimo preprečiti, da bi strdek prišel v pljuča in povzročil pljučno embolijo (trombembolija). GVT in pljučna embolija sta dve različni obliki iste bolezni.
Ogroženost in tveganje
V Sloveniji letno zboli okoli 3.000 prebivalcev, tveganje narašča s starostjo. Dejavniki tveganja so prirojeni (nagnjenost k nastanku strdkov) in pridobljeni, kot so večje operacije, slabša gibljivost bolnika, akutne bolezni, rak, pridobljena trombofilija, kombinirana hormonska kontracepcija (tablete proti neželeni nosečnosti).
Znaki venske tromboze
- otekanje prizadete spodnje okončine,
- bolečina in rdečina v poteku povrhnje vene,
- bolečine v mišicah meč,
- težave z dihanjem,
- bolečine v prsih pri dihanju,
- zmanjšana telesna zmogljivost.
Nastopijo lahko le nekateri od znakov. Če se pojavijo zgornji znaki, obiščite zdravnika, ki bo presodil ali gre za utemeljen sum na vensko trombembolijo ter bolnika napotil na nadaljnjo diagnostiko.
Zdravljenje venske tromboembolije
Temeljno zdravljenje venske tromboembolije je antikoagulacijsko (proti strdkom) in traja od tri do šest mesecev, kadar je prisoten jasen prehoden sprožilni dejavnik. Kadar ni prisoten jasen sprožilni dejavnik, se zdravniki o trajanju zdravljenja odločajo individualno (od primera do primera), nekateri bolniki potrebujejo trajno zdravljenje.
Antikoagulacijska zdravila zavirajo strjevanje krvi oz. zavrejo nadaljnjo rast strdka in na ta način omogočijo telesu, da začne tiste strdke, ki so že nastali, razgrajevati. Pri najbolj prizadetih bolnikih, se strdki aktivno raztapljajo, kar pa s seboj prinese več možnosti za zaplete, povezane s krvavitvami. Hujši zapleti so redki.
Znotrajlobanjske krvavitve so največja nevarnost antikoagulcijskega zdravljenja, ki postaja vse bolj predpisovano tudi zaradi staranja prebivalstva in vse večje razširjenosti atrijske fibrilacije. Finski raziskovalci poročajo, da je ob pretresu glave 30-dnevna umrljivost starostnikov, ki so jemali varfarin, znašala 15 %, nižja pa je bila pri osebah, ki so jemale neposredna antikoagulacijska zdravila (8,4 %) ali nobenih antikoagulacijskih zdravil (7,1 %). Smiselno je uporabiti novejša, neposredno delujoča antikoagulcijska zdravila, kadar je le mogoče (vir: Neurology 2022; doi: 10.1212/WNL.0000000000200834).
Posledice prebolele globoke venske tromboze
Pri nekaterih bolnikih se lahko pojavijo dolgoročne posledice, ki jih imenujemo potrombotični sindrom. Zanj je značilno kronično otekanje nog, občutek težkih nog, sprememba barve kože, hiperpigmentacija kože, krčne žile, venska razjeda. Blage oblike potrombotičnega sindroma razvije polovica bolnikov, hujše posledice so zelo redke. Na razvoj potrombotičnega sindroma vpliva pravočasno zdravljenje tromboze.
Zdravljenje v Sloveniji
Slovenski bolniki so deležni najsodobnejših načinov zdravljenja venske trombembolije, stroške krije zdravstveno zavarovanje. Obravnava bolnikov pri nas je na visoki ravni, kar kaže na majhno število zapletov.
Izkušnja bolnice:
Več o trombozi:
https://zasrce.si/wp-content/uploads/2019/01/Venska-trombolembolija.pdf