Sprehod v naravi nedvomno spada med najbolj zdravju koristne načine preživljanja prostega časa, vendar se lahko kot pri vsaki športni aktivnosti na prostem tudi v tem primeru soočimo z različnimi zdravstvenimi težavami. Verjetnost za tovrstne nevšečnosti lahko zelo zmanjšamo, če upoštevamo nekaj osnovnih nasvetov, še preden se odpravimo na pot:
- Izberimo primeren čas dneva in upoštevajmo vremenske razmere. Še posebej, če smo sami starejši, morda srčni bolniki ali pa nas spremljajo otroci ali starejši, se izogibamo aktivnosti v najbolj vročih delih dneva. Načrtujemo ustrezno število postankov, tempo hoje pa prilagodimo najmanj telesno zmogljivemu.
- Poskrbimo, da s(m)o vsi udeleženci seznanjeni z načrtom poti in zahtevnostjo aktivnosti. Tako se lahko vsak odloči, ali aktivnost ustreza njegovi stopnji zmogljivosti. Ob tem pa poskrbi, da nosi zanj primerno udobno in visoko obutev, z dobrim oprijemom podplatov, lahka in zračna oblačila, ki ščitijo pred soncem in vetrom ter zaščitno pokrivalo.
- Na pot se pripravimo – s seboj vzamemo predvsem dovolj vode, upoštevamo, da se bo naš čas na poti morda podaljšal. Če je načrtovana aktivnost daljša, pripravimo tudi nekaj hrane ali izotonično pijačo. Med obvezno opremo spadajo tudi rezervna oblačila ter osebni komplet za prvo pomoč.
- Kadar smo v vlogi vodnika ali najizkušenejšega v skupini, se predhodno pozanimamo o morebitnih zdravstvenih težavah udeležencev. Ti naj sami poskrbijo, da imajo s seboj primerna zdravila ter vnaprej posredujejo navodila, kako moramo ukrepati ob poslabšanju.
Kljub dobri pripravi se lahko srečamo na poti s poškodbami ali poslabšanjem zdravstvenega stanja pri udeležencih. Pomembno je, da v vseh primerih ostanemo mirni in obolelemu, oziroma poškodovancu nudimo prvo pomoč ter poskrbimo, da prejme ustrezno nadaljnjo zdravstveno oskrbo, če je stanje resno.
Na nekatera najpogostejša stanja se lahko pripravimo:
- Vročinska izčrpanost: do tega stanja najpogosteje pride zaradi neustreznega vnosa tekočine in nošenja neustreznih oblačil, ki ne omogočajo učinkovitega hlajenja, hkrati pa nudijo slabo zaščito – posebej glave – pred soncem. Oboleli je omotičen, šibek in zmeden, pogosto mu je slabo. S pohodom prekinemo, ga pospremimo v senco, posedemo ali poležemo, odstranimo vsa odvečna oblačila ter ga hladimo. Z vodo prepojene krpe položimo predvsem na glavo in v pregibe ter poskrbimo, da po požirkih pije vodo. Če se stanje hitro ne izboljša, pokličemo 112!
- Nenadna prehodna izguba zavesti: Stanje je pogosto, še posebej ob dolgotrajnem stanju na enem mestu v vročem okolju. Največkrat ne pomeni ničesar resnega, vendar tako obolelega kot okolico lahko zelo prestraši. Poskrbimo, da se oboleli popolnoma uleže na tla – tako bo v možganih ponovno zadosten krvni tlak. Če se oseba še ne ove, se prepričamo, da diha normalno, ter jo namestimo v stabilni bočni položaj do povrnitve zavesti. Če pride do povrnitve zavesti takoj, lahko počutje izboljšamo tako, da dvignemo noge na stol ali nahrbtnik in odpnemo tesna oblačila, posebej pasove, ovratnik, hladimo. Po nekaj minutah se oboleli lahko usede, če se omotica ne ponovi, nato previdno vstane.
- Pik žuželke ali ugriz živali: V večini primerov je pik le zelo boleča in neprijetna izkušnja, brez drugih posledic. V tem primeru le odstranimo želo, če ga vidimo, ter mesto pika hladimo. S tem bomo zmanjšali bolečino in oteklino. NE segrevamo mesta pika, posebej ne z žarečimi telesi, saj bomo le povzročili dodatno opeklino. Prav tako ob ugrizu npr. kače NE prevezujemo uda in NE izsesavamo strupa – poskrbimo le, da oseba miruje, mesto speremo z vodo in počakamo na pomoč. V primeru, da pride do hude alergijske (anafilaktične) reakcije, je pomembno da osebi pomagamo uporabiti zdravila, če jih ima, oz. pokličemo na 112 in spremljamo stanje. Nikakor ne izvajamo agresivnih ukrepov brez posveta z zdravnikom.
- Izvini, izpahi in zlomi: Po dogodku predvsem preprečujemo dodatno bolečino. Ud previdno imobiliziramo ob telo, če je to mogoče. V primeru, da je okončina v nenaravnem položaju po izpahu ali zlomu, je ne poskušamo naravnati sami – to bo povzročilo le dodatno bolečino, okrevanja pa ne bo skrajšalo. Mesto poškodbe hladimo in dvignemo, da zmanjšamo otekanje. Če je poškodba stabilna, lahko namestimo tudi elastični povoj.
- Bolečina v prsih: Telesna aktivnost, ki je starejši pohodnik ni vajen, lahko razkrije srčno-žilno bolezen. Ta se bo kazala s topo oz. tiščočo bolečino v prsih, ki se pojavi ob naporu, pogosto skupaj s težkim dihanjem in slabostjo. Pohod prekinemo in počakamo, ali se bolečina umiri sama od sebe v nekaj minutah. Če vztraja, gre morda lahko za srčni infarkt! V tem primeru pokličemo na 112, poskrbimo, da oboleli miruje in ga spremljamo. Ničesar naj ne je in ne pije, lahko pa požveči 500 mg aspirina. V primeru, da pride do izgube zavesti, nemudoma preverimo dihanje. Če ni normalno, TAKOJ pričnemo z oživljanjem – močnimi pritiski na prsnico s frekvenco 100 – 120/min.
Poskrbimo za redno obnavljanje svojega znanja prve pomoči! Vsakih nekaj let se udeležimo tečaja, ki nudi tudi praktično vadbo, ter občasno prelistajmo novejši učbenik prve pomoči, saj se z leti spreminjajo tudi usmeritve. Tako bomo bolj gotovi vase in pripravljeni na pomoč v vseh situacijah! Več o tečajih >
Vabljeni k prebiranju celotne brušure Igrivo in varno po srčnih poteh (pdf).
