Piše: Primož Kotnik
Telesna dejavnost vpliva na telesni, duševni in socialni razvoj otroka. Otroci so lahko telesno dejavni pri igri, vsakodnevnih opravilih, v sklopu šolskih dejavnosti ali organiziranih obšolskih dejavnosti.
Intenzivnost telesne dejavnosti opredelimo z enoto MET (angl. metabolic equivalent). Telesna nedejavnost v budnem stanju je opredeljena kot 1 MET, pri katerem telo porabi 3,5 ml kisika na kilogram telesne mase na minuto oz. 1 kilokalorijo na kilogram telesne mase na uro. Glede na intenzivnost delimo telesno dejavnost na nizko- (1-3 MET), zmerno- (3-6 MET) in visoko intenzivno (več kot 6 MET).
| Telesna dejavnost | MET |
| Nizka intenzivnost | < 3 |
| Spanje | 0.9 |
| Gledanje televizije | 1.0 |
| Pisanje, pisarniško delo, tipkanje | 1.5 |
| Počasna hoja po ravnem (2.7 km/h) | 2.3 |
| Lahkotna hoja (4 km/h) | 2.9 |
| Zmerna intenzivnost | 3 do 6 |
| Lahkotno kolesarjenje na sobnem kolesu (50 W) | 3.0 |
| Zmerno hitra hoja (4.8 km/h) | 3.3 |
| Proste vaje v domačem okolju, zmerno intenzivno | 3.5 |
| Živahna hoja (5.5 km/h) | 3.6 |
| Kolesarjenje (16 km/h) | 4.0 |
| Kolesarjenje na sobnem kolesu (100 W) | 5.5 |
| Visoka intenzivnost | > 6 |
| Počasen tek | 7.0 |
| Sklece, trebušnjaki, zgibi | 8.0 |
| Lahkoten tek ali tek na mestu | 8.0 |
| Preskakovanje kolebnice | 10 |
Oblike telesne aktivnosti
Večina raziskav, ki je preučevala vpliv telesne dejavnosti na razvoj debelosti in zapletov debelosti, je preučevala predvsem zmerno do visokointenzivno. Manj je znanega o vplivu nizkointenzivne telesne dejavnosti (hoja, gospodinjski opravki). Ta je sicer glede na delež dneva najbolj pogosta oblika telesne dejavnosti pri otroku. V raziskavah jo navadno težje opredelimo, če ne uporabljamo natančnih merilnih naprav, zato smo šele v zadnjem času pridobili objektivne podatke o njeni učinkovitosti. Zdi se, da je tudi nizkointenzivna telesna dejavnost pomembna pri preprečevanju debelosti in zapletov debelosti pri otrocih.
Večja telesna dejavnost je največkrat povezana z manjšo verjetnostjo za debelost. Ni pa ta povezava vedno prisotna, nekatere raziskave namreč ne poročajo o pomembnem vplivu telesne dejavnosti na stopnjo prehranjenosti. Telesna dejavnost prav tako ni vedno učinkovita za zniževanje telesne teže, še posebej ne dolgoročno. Telesna dejavnost vseh intenzivnosti ni nujno povezana z večjim deležem ti. zdravega nemaščobnega tkiva.
Številne raziskave proučujejo vpliv telesne dejavnosti na presnovne zaplete debelosti, med katere sodijo zmanjšana občutljivost za inzulin, motena presnova glukoze, povišan krvni tlak, znižan HDL-holesterol, povišani trigliceridi, povečana togost arterijske stene (kot kazalec zgodnjih aterosklerotičnih sprememb žilja).
V kakovostno načrtovanih raziskavah je bila potrjena povezava med večjo količino zmerno do visokointenzivne telesne dejavnostji in izzvenevanjem zapletov debelosti. Za nizkointenzivno telesno dejavnost je podatkov o vplivu na presnovne zaplete debelosti pri otrocih bistveno manj, so pa bile opredeljene nekatere ugodne povezave predvsem s krvnim tlakom in dislipidemijo.
Povečanje količine in intenzivnosti telesne dejavnosti pomembno poveča telesno pripravljenost posameznikov. Ni pa povezano z bolj socialnim vedenjem, boljšimi miselnimi sposobnostmi ali splošno boljšim zdravjem. V večini smernic je priporočeno, naj bodo otroci zmerno do visokointenzivno telesno dejavni vsaj 60 minut dnevno.
Poleg deleža dneva, v katerem so otroci telesno dejavni, je pomembno tudi, kolikšen del dneva so telesno nedejavni. Nedejavnost opredeljena kot telesna dejavnost, ki je manjša kot 1,5 MET v budnem stanju, ko otroci sedijo ali ležijo.
Otroci so v povprečju telesno nedejavni 40-60 % budnega časa. Med dejavnosti, ko so otroci telesno nedejavni, sodijo gledanje televizije, uporaba računalnika ali drugih zabavnih elektronskih medijev, pa tudi učenje in branje. Predvsem gledanje televizije in uporaba zabavnih elektronskih medijev sta povezana z večjo verjetnostjo za debelost, neugodno telesno sestavo (več maščevja) in razvojem presnovnih zapletov debelosti. Še posebej dolgotrajno gledanje televizije in uporaba zabavnih elektronskih medijev v poznovečernih urah sta povezana z motnjami spanja, ki lahko vodijo v resnejše zaplete. Pri otrocih, ki pretirano gledajo televizijo in igrajo računalniške igrice, opažajo slabšo socializacijo, več motenj pozornosti, hiperaktivnost, slabšo telesno zmogljivost in slabši učni uspeh. Za razliko od gledanja televizije in uporabe zabavnih elektronskih medijev sta učenje in branje povezana z boljšim šolskim uspehom. Večina strokovnih smernic svetuje, da otroci dnevno preživijo manj kot 2 uri budnega dela dneva telesno nedejavno.
