Piše: as. Lana Blinc dr. med., Inštitut za patološko fiziologijo
Energijske pijače (EP) so brezalkoholne pijače z veliko vsebnostjo kofeina in drugih sestavin (npr. taurin, L-karnitin, ginseng), ki naj bi prispevale k izboljšanim psihomotoričnim sposobnostim.
Slajene so s sladkorjem ali umetnimi sladili. Količina kofeina v posamezni enoti EP lahko presega 500 mg, kar je 5-krat več kot v povprečni skodelici kave. Oglasi za EP naslavljajo predvsem najstnike in mlade odrasle.
Podatki raziskave Evropske agencije za varnost hrane iz leta 2012 so pokazali, da je EP uživalo 68 % najstnikov v starostni skupini med 15 in 18 let, 30 % odraslih in 18 % otrok.
Deleži »pogostih uživalcev«, ki so EP uživali vsaj 4- do 5-krat tedensko, pa so pri odraslih in najstnikih znašali 12 % ter pri otrocih 16 %. Čeprav je od raziskave minilo že več kot desetletje, zbrani podatki odpirajo vprašanja posledicah pogostega uživanja EP na zdravje. Ta so pri otrocih in mladostnikih še posebej pereča, saj zaradi telesnih in duševnih sprememb med odraščanjem ter razvijajočih se navad ti dve skupini predstavljata izrazito ranljiv delež populacije.
Vpliv EP na živčevje, srčno-žilni sistem in presnovno zdravje
Velika vsebnost kofeina v EP predstavlja tveganje za zastrupitev, ki se akutno lahko kaže z motnjami srčnega ritma, bruhanjem, epileptičnimi napadi, motnjami spanja in poslabšanjem že prisotnih psihiatričnih motenj, v hujših primerih pa tudi s propadom skeletnih mišičnih celic (rabdomiolizo), okvaro ledvic in elektrolitnimi motnjami.
Na presnovo kofeina vplivajo številni dejavniki, vključno s starostjo, spolom, telesno dejavnostjo in siceršnjo dnevno izpostavljenostjo kofeinu ter drugim snovem, ki bodisi zavirajo ali pospešujejo njegovo presnovo.
Večji in ponavljajoči se odmerki kofeina podaljšajo njegov razpolovni čas ter zmanjšajo njegovo razgradnjo, zato so redni uživalci EP in posamezniki, ki EP uživajo skupaj z alkoholom, konopljo in drugimi drogami, še posebej podvrženi nenamerni zastrupitvi.
Kombinacija EP in alkohola je izrazito neugodna, saj alkohol upočasni presnovo kofeina, kofein pa zakrije znake opitosti ter tako prispeva k večji zaužiti količini obeh učinkovin.
Nekateri izsledki kažejo, da tudi druge sestavine EP, kot so taurin, izvleček guarane in glukuronolakton, lahko součinkujejo s kofeinom, ojačajo njegove učinke ter že sami po sebi škodijo zdravju srca in žilja. Pri interpretaciji teh izsledkov pa potrebna previdnost, saj večinoma izvirajo iz raziskav na eksperimentalnih modelih, kar zmanjšuje njihovo posplošljivost.
Pogosto uživanje EP je zaradi visoke vsebnosti sladkorja, ki je primerljiva s tisto v »običajnih« sladkanih pijačah, povezano z večjim tveganjem za pojav kariesa, zaradi prekomernega energijskega vnosa pa tudi z večjim tveganjem za debelost in pridružene zaplete, kot je sladkorna bolezen tipa 2. Dolgoročno uživanje visokih količin kofeina je lahko povezano tudi z razvojem tolerance in sindroma odvisnosti, saj kronični uživalci po nenadnem prenehanju uživanja pogosto poročajo o motečih simptomih, vključno z glavobolom, utrujenostjo ter poslabšanjem razpoloženja in osredotočenosti.
Psihosocialni kontekst otrok in mladostnikov v povezavi z uživanjem EP
Dva obširna sistematična pregleda, objavljena leta 2021 in 2022, sta povzela ugotovitve 104 izvirnih raziskav, ki so preverjale psihosocialne dejavnike v povezavi z uživanjem EP pri otrocih in mladostnikih. Izsledke sta razdelila v šest kategorij:
- naravnanost do uživanja EP (vključno z razlogi zanj, dojemanjem EP in zavedanjem o njihovih morebitnih zdravju škodljivih vplivih),
- psihološki dejavniki (vključno z radovednostjo in raziskovanjem, izpostavljenostjo stresu ter morebitno prisotnostjo depresije, tesnobnosti in samomorilne ogroženosti),
- družbeno-izobrazbeni dejavniki (vključno s šolskim uspehom in odnosom do šole, šolsko prehrano ter odnosi s starši in vrstniki),
- uporaba (ne)dovoljenih drog (vključno z (elektronskimi) cigaretami, alkoholom in drugimi drogami),
- tvegano vedenje (vključno z motnjami hranjenja, hazarderstvom, odvisnostjo od elektronskih naprav in nasiljem),
- dejavniki življenjskega sloga (vključno s telesno (ne)dejavnostjo in prehranskimi navadami).
Najpogosteje navajani razlogi za uživanje EP so vključevali všečen okus, povišano raven budnosti in energičnosti po zaužitju ter radovednost. Preiskovanci so EP pretežno uživali doma ter med in po telesni dejavnosti. Zavedanje o prekomerni vsebnosti kofeina in drugih sestavin EP glede na priporočene dnevne vrednosti je bilo povezano z manjšo količino popitih EP, prepričanje o njihovi varnosti ali koristi ter enakovrednosti s športnimi pijačami pa z večjo količino zaužitih EP.
Najdbe glede psiholoških dejavnikov v povezavi z uživanjem EP so si med seboj pogosto nasprotovale, kar je mogoče pripisati raznolikosti v zasnovi raziskav ter statističnih metodah za oceno povezanosti. Ni bilo enoznačnih rezultatov glede povezanosti uživanja EP z depresijo, tesnobnostjo, panično motnjo, generalizirano anksiozno motnjo in stresom. Zdi se, da je uživanje EP povezano z vzorci čustvovanja, ki vključujejo radovednost in nagnjenost k raziskovanju, impulzivnost, razdražljivost, živčnost in jezo, čeprav je tudi tu potrebna previdnost zaradi samoporočanih podatkov.
Izsledki raziskav, ki so vključevale mladostnike iz Južne Koreje, Turčije in Kanade, kažejo na možnost povezave med uživanjem EP in tveganjem za samomor, zlasti pri dečkih in mladih moških.
Do neskladij je prišlo tudi med izsledki raziskav, ki so preučevale povezanost med pogostostjo uživanja EP in šolskim uspehom: čeprav so nekatere poročale o obratnem sorazmerju med količino zaužitih EP in akademskimi dosežki, je bila pri drugih povezava ravno nasprotna ali pa je sploh ni bilo. Raziskave, ki so preverjale povezavo med uživanjem EP in prehranjevanjem v šoli, so poročale o nižji verjetnosti uživanja EP pri posameznikih, ki so obroke prinesli od doma, in višji verjetnosti uživanja EP pri tistih, ki so hrano kupovali v šoli ali njeni bližini.
Nekatere raziskave so poročale o povezavi med pogostejšim uživanjem EP in nizko stopnjo starševskega nadzora (npr. glede pravil o uživanju slaščic in sladkanih pijač) in o povezavi s težavnimi odnosi s starši. Pogosto uživanje EP pri starših, družinskih članih člani in vrstnikih je sovpadalo s pogostejšim uživanjem EP pri preiskovancih.
Ugotovili so povezanosti med uživanjem EP in uporabo različnih (ne)dovoljenih drog, posebej med uživanjem EP in alkohola. Izkazala se je tudi povezanost med uživanjem EP in medvrstniškim nasiljem, tvegano oziroma prekomerno rabo družbenih omrežij, interneta in videoiger ter z večjo verjetnostjo nesreč ali poškodb.
Pri dejavnikih življenjskega sloga je bil večji vnos EP v številnih, a ne vseh raziskavah povezan z manjšo stopnjo telesne dejavnosti. Telesno (ne)dejavnost so ocenjevali predvsem na podlagi samoporočanih podatkov o času, ki so ga otroci in mladostniki preživeli pred zasloni elektronskih naprav. Upoštevanje priporočil glede trajanja izpostavitve elektronskim zaslonom je bilo pri deklicah povezano z nižjo stopnjo uživanja EP, pri dečkih pa ne. Prehranski vzorci, ki so najpogosteje sovpadali z višjim vnosom EP, so vključevali velik delež slaščic, sladkanih pijač, prigrizkov in hitre hrane, medtem ko je bil vnos sadja in zelenjave obratno sorazmeren z uživanjem EP. Raziskave si nasprotujejo pri ugotavljanju povezav med rekreativno telesno dejavnostjo in uživanjem EP: čeprav nekatere raziskave ugotavljajo povezanost med organiziranim ali prostočasnim športnim udejstvovanjem in večjim vnosom EP, druge raziskave tovrstnih povezav niso zaznale.
Zaključki
Zavedati se moramo, da rezultatov raziskav ni mogoče vselej prevesti na posameznega mladostnika. Vemo pa, da otroci in mladostniki za zdravje, dobro počutje in doseganje svojih ciljev v šoli in prostem času ne potrebujejo EP.
Če jih uživajo ali jih želijo poskusiti, je smiselno, da se s starši, učitelji ali skrbniki lahko odkrito pogovorijo o sestavi tovrstnih pijač in morebitnih škodljivih posledicah visokih odmerkov sladkorja, kofeina in ostalih učinkovin, zlasti v kombinaciji z alkoholom in drugimi drogami.
Ni mogoče preprečiti izpostavljenosti otrok in mladostnikov oglaševanju EP, družbenim omrežjem in medvrstniškim vplivom, zato je tem bolj pomembno, da otroci in mladostniki dobijo zanesljivo informacijo o EP in da jim omogočimo dostop do zdravju in dobremu počutju prijaznejših izbir. Slednje niso omejene zgolj na prehranske izdelke ali živila, temveč vključujejo tudi aktivnosti za sprostitev, druženje in tvorno preživljanje prostega časa, kar oblikuje zdrav življenjski slog.