Piše doc. dr. Matej Majerič, prof. šp. vzg.
Jadranje na deski se je razvilo v Kaliforniji iz deskanja na valovih (t.i. surfanja) in se okoli 1970 hitro razširilo tudi v Evropo. Jadralci na deski morajo najprej osvojiti osnove o varnosti, smereh vetra, položajih ter uporabi opreme. Temu sledijo prvine začetne šole, ki vključuje pripravo in nošenje opreme, dvigovanje jadra iz vode, začetni in jadralni položaj, jadranje in obrat proti vetru, jadranje in obrat z vetrom. Prvine nadaljevalne šole jadranja na deski pa so štart z obale (t.i. beach start), vodni štart, uporaba trapeza, jadranje z visenjem na trapezu, drsenje z visenjem na trapezu, drsenje z visenjem na trapezu in z nogami v zankah na deski, obrat z vetrom z drsenjem (t.i. jibe), obrat proti vetru z drsenjem (t.i. tack) in osnovni skok. V tem prispevku smo se osredotočili na metodični postopek začetne šole jadranja na deski.
Oprema
Pri izbiri deske in jadra moramo upoštevati telesno maso, telesno pripravljenost in gibalno učinkovitost jadralca. V kolikor se bomo učili v šoli jadranja na deski lahko izbiro opreme zaupamo izkušenim učiteljem; če pa se bomo učili sami, je dobro upoštevati nekaj napotkov. Hitreje se bomo učili na širši deski, ki ima gredelj, saj je bolj stabilna in dobro drži smer jadranja. Prostornina deske mora biti dovolj velika. Če seštejemo našo maso, maso jadra, jambora, loka in osebne opreme in to pretvorimo v litre ter temu dodamo 100 litrov, dobimo optimalno prostornino deske za učenje (npr. 80 kg (jadralec) + 10 kg (jadro z vsemi deli in ostala oprema) = 90 kg oz. l + 100 l = 190 l. Načeloma pa velja pravilo: večja kot je deska, lažje se bomo učili in napredovali. Priporočamo, da začetniki uporabijo desko, ki je na zgornji strani prevlečena z zaščitno gumo. Ta površina prepreči poškodbe kože, praske ter udarce, ki so na začetku pogosti zaradi padcev v vodo ali vzpenjanja na desko. Dobra izbira za začetnike za učenje je tudi napihljiva SUP deska na katero lahko privijemo zglob. Večina SUP desk ima zaščitno gumo. Te deske so namenjene le učenju osnov; na njih ne moremo jadrati ob močnem vetru. Najlažje se je učiti z manjšimi jadri (od 3,5 do 5,0 m2) pri slabem vetru, ki piha od 7 do 10 vozlov.
Smeri vetra in položaji jadralca
Na začetku je najbolje, da se učimo v zalivu z nizko vodo, kjer veter piha na obalo. Pri tem ni nevarnosti, da bi nas veter odnesel na odprto morje. Najbližje območje za jadranje na deski, ki ustreza temu opisu je kraj Marina Julija pri Trstu ali Punat na Krku. Jadralna deska se glede na veter lahko premika v različnih smereh. Smeri poimenujemo glede na smer vetra na obalo. Veter lahko piha čelno na obalo (pod kotom ali blizu kota 90° na obalo). Jadranje pri tem vetru je relativno varno, saj je majhna verjetnost, da bi nas pri neprevidnosti odneslo stran od obale, vendar pa je ob močnem vetru zelo zahtevno, saj veter povzroča valove. Ob obali zaradi plitvine nastanejo višji in nam otežijo učenje. Veter lahko piha tudi čelno z obale (pod kotom ali blizu kota 90° iz obale). Jadranje pri tem vetru je relativno nevarno, saj obstaja večja verjetnost, da nas zaradi neznanja, utrujenosti ali neprevedljivih dogodkov (lom opreme, poškodba…) odnese stran od obale. Veter, ki piha vzporedno z obalo nam omogoča relativno nezahteven vstop in izstop iz vode ter relativno varno jadranje, če upoštevamo, da se moramo najprej naučiti jadrati in izvajati obrate proti vetru, da se lahko vrnemo na izhodiščno točko. Kombinacije smeri vetra so lahko različne. Optimalna smer za učenje jadranja na deski je pod manjšim kotom (z leve ali desne) čelno na obalo.
Slika 1.1 prikazuje položaje jadralca, jadra in deske glede na smer vetra ali jadranje. Jadralec na deski se glede na veter lahko premika naprej, nazaj, proti vetru in z vetrom. Položaj jadralca na strani od koder piha veter imenujemo privetrna stran; nasprotno pa zavetrna stran. Glede na veter lahko jadra naprej, nazaj, proti vetru, stran od vetra ali pa z vetrom. Roka, ki drži lok bližje sprednjemu delu deske je prva roka; roka, ki je bližje zadnjemu delu deske je druga roka. Enako (prva, druga) poimenujemo tudi noge. Proti vetru lahko jadramo največ pod kotom 45°.
Zakonitosti delovanja vetra na jadro
Zakonitosti delovanja vetra na jadro in upora vode na desko pogojujejo, da lahko jadramo le pod določenim kotom proti ali z vetrom. Kote vetra, kjer lahko jadramo prikazuje slika 1.2 Kote delimo na a) jadranje proti vetru – pri tem je sila vetra, ki deluje na površino jadra največja, odvisna pa je od velikosti kota, s katerim jadramo proti vetru. Fizikalne zakonitosti nam omogočajo izkoriščati silo vetra oz. jadrati od kota 91° do kota 45° glede na veter. Kako ostro, glede na kot proti vetru bomo jadrali, je odvisno od hitrosti vetra, značilnosti deske (gredlja in smernika) in velikosti površine jadra. Pri jadranju proti vetru pridobivamo višino – to pomeni, da lahko dosežemo točko na obali, ki je glede na veter višja od našega izhodišča. Pri jadranju b) bočno na veter jadramo pod kotom 90° glede na smer vetra. Pri tem ne moremo pridobivati višine, pa tudi izgubljamo je ne. Pri jadranju c) z vetrom od 181° do 269° lahko jadramo najhitreje, vendar le od 225° do 269° glede na smer vetra. Pri kotu od 225° do 181° je jadro vse bolj odprto in sila vetra, ki deluje na površino jadra se zmanjša. Pri jadranju z vetrom izgubljamo višino, kar pomeni, da lahko dosežemo točko na obali, ki je glede na veter nižje od našega izhodišča. Pri jadranju zaradi možnosti spremembe sile ali smeri vetra vedno želimo ohranjati višino glede na veter in zato jadramo nekoliko višje od točke našega izhodišča. Pri jadranju d) z vetrom jadramo točno pod kotom smeri vetra pod kotom t.j. 180°. Pri tem je deska vzporedna s smerjo vetra, položaj jadra pa je pravokotno (pod kotom 90°) glede na veter. Položaj jadralca je dokaj nestabilen, na jadro in desko ter njene dele pa deluje le sila vetra, brez stranske sile. Kadar jadramo tako, rečemo, da jadramo z vetrom v krmo.
Sestavljanje in nastavitev opreme
Slike od 2.1 do 2.9 prikazujejo sestavljanje in nastavitev opreme za jadranje na deski. Uporaba napihljive SUP deske za učenje osnov jadranja na deski je dobra izbira. Za transport in hrambo doma ne vzame veliko prostora (2.1). Ima podobne jadralne lastnosti kot velike deske (s prostornino cca. 220 l) in je uporabna za veslanje na deski stoje, če je vetra za učenje premalo. Ob tem pa nudi zabavo za celo družino. Sodobna oprema se hitro sestavi. Priprava deske in jadra ne vzame več kot 15 minut časa (2.2). Opremo sestavimo blizu vode, na območju obale, ki je namenjeno učenju jadranja. To ne sme biti na plaži, kjer se sončijo kopalci, ali v bližini kopališča (2.3). Najprimernejše mesto je v območju lokalne šole jadranja na deski. Seveda pa je za dovoljenje treba vprašati tamkajšnje osebje. Opremo vedno sestavimo vzporedno na smer vetra (2.4). Postavimo se tako, da je oprema izpostavljena vetru z najmanjšo površino. Najprej s tlačilko za zrak napolnimo desko z zrakom in jo postavimo vzporedno z vetrom, nato sestavimo dvodelni jambor in ga položimo na tla zraven deske. Temu sledi razvijanje jadra vzporedno z desko. Jambor vtaknemo v spodnjo odprtino jadra in ga potisnemo čim globje. Dolžino podaljška nastavimo na predpisno. Vrvico odenemo v škripec, ki je na jadru in ga pravilno prepletemo s tistim, ki je na podaljšku. S peto noge se upremo v spodnji del jambora, z roko pa močno povlečemo vrvico, da jadro napnemo po dolžini (2.5). To je lažje, če uporabimo napenjalec. Lok nastavimo na predpisano dolžino. Zaponko zapnemo z glasnim in votlim »klik« (2.6). Vrvico na loku odenemo v odprtino (rinko) na jadru. Optimalno napnemo vrvico po širini loka tako, da jadro nima gub (2.7). Lok nastavimo na pravilno višino, kar pomeni, da z roko sežemo med jadro in lok, pri tem pa nam mora višina loka segati do pazduhe (2.8). Spodnji del zgloba privijemo, tako, da se tesno spoji z desko, nato odprtino v podaljšku spojimo z zgornjim delom zgloba, da slišimo glasen »klik« (2.9).
Učenje položajev na kopnem
Položaje jadra in deske moramo razumeti že na kopnem. To nam omogoči, da se hitreje in lažje učimo na vodi. Na kopnem najprej vadimo položaje. Najbolje, da desko položimo na blazino (t.i. armafleks), da njene površine ne poškodujemo. Pri tem na njej ne sme biti smernika in gredlja. Na desko pritrdimo jadro. Položaje jadra in deske lahko vadimo na kopnem tudi v brezvetrju.
Na kopnem vadimo dvigovanje jadra (3.1), osnovni položaj (3.2), jadralni položaj (3.3), nagibanje jadra proti sprednjemu delu deske (3.4), nagibanje jadra proti zadnjemu delu deske (3.5), odpiranje jadra (3.6), zapiranje jadra (3.7), jadranje proti vetru (3.8) in z vetrom (3.9).
Slike od 4.1 do 4.9 prikazujejo nošenje opreme v vodo. Desko prinesemo čim bližje vodi. Jadro nesemo bočno tako, da je vetru izpostavljeno z najmanjšo površino (4.1). Z glasnim »klik« spojimo z zglobom jadro in desko (4.2). SUP deska je lahka, zato jo lahko nesemo bočno na smer vetra (4.3). Z eno roko desko primemo za ročaj, z drugo pa držimo lok jadra. V kolikor nam je pretežko, desko in jadro lahko vlečemo hrbtno na smer vetra (4.4). Zadnji del deske s smernikom spustimo v vodo šele, ko nam sega do kolen (4.5). Jadro primemo za lok in ga dvignemo iz vode (4.6). Jadro obrnemo (4.7) tako, da je deska na privetrni, jadro pa na zavetrni strani (4.8); deska naj bo pri tem vzporedna z valovi in bočno (pravokotno) na smer vetra. Desko vlečemo po vodi do globine pasu. Če ima deska gredelj, ga potisnemo iz reže tako, da služi svojemu namenu. Tako smo pripravljeni za vzpenjanje na desko (4.9).
Dvigovanje jadra iz vode in začetni položaj
Slike od 5.1 do 5.3 prikazujejo dvigovanje jadra iz vode in začetni položaj. Z rokami se držimo za zavetrni rob deske, z nogami se odrinemo od tal ali vode in se potegnemo kleče na desko (5.1). Primemo dvižno vrvico in se postavimo v polčep z jamborom med nogami. S stegnjenimi rokami držimo napeto dvižno vrvico in se s trupom nagnemo na privetrno stran (5.2). Masa telesa povzroči, da se jadro delno dvigne iz vode. Če to storimo počasi, voda odteče iz jadra in ne izgubljamo moči po nepotrebnem. Trup naj bo pri tem pokončen, roke pa iztegnjene. Jadro dvigujemo iz vode le z iztegovanjem nog (5.3). Ko jadro dvignemo iz vode, ga lahko držimo za dvižno vrvico, ali primemo s prvo roko za jambor. Nato počakamo, da veter postavi desko bočno vzporedno z valovi. Jambor naj bo navpično, jadro pa pravokotno na smer vetra. To imenujemo začetni položaj.
Jadralni položaj
Slike od 6.1 do 6.3 prikazujejo prehod iz začetnega v jadralni položaj, ki omogoča jadranje na deski. V začetnem položaju s prvo roko držimo jambor nad ali pod lokom. Počakamo, da nas veter postavi z desko vzporedno z valovi in jamborjem pravokotno na smer vetra. Noge naj bodo rahlo pokrčene. Položaj telesa ohranjajmo v ravnotežju na sredini deske. Za prehod v jadranje najprej pokrčimo prvo roko, da primaknemo jambor k telesu, z drugo roko pa primemo za lok v širini ramen (6.1). Prvo roko nato iztegnemo v smeri naprej (proti sprednjemu delu deske). Ko začnemo jadrati, z njo primemo za lok. Jadro zgoraj odpremo (6.2) tako, da lok postavimo nekoliko naprej (proti sprednjemu delu deske). To obrne desko z vetrom, zato lahko začnemo jadrati. Ko dobimo primerno hitrost s počasnim zasukom telesa zapremo jadro. Pri tem se postavi nekoliko proti zadnjemu delu deske (6.3). Zapiranje jadra omogoča jadrati proti vetru. Največji kot jadranja proti vetru je 45°. Ko jadramo stojimo vzravnano. Lok držimo z rokami v širini ramen. Težišče telesa ohranjamo na sredini deske. Jambor je med nogami nekoliko bližje prvi nogi.
Obrat proti vetru na mestu
Za spremembo smeri jadranja na deski se najprej učimo obrat v veter, saj z njim lahko ohranjamo optimalno višino jadranja glede na izhodiščno točko. Obrat na mestu je enostaven.
Slike od 7.1 do 7.4 prikazujejo obrat proti vetru na mestu. V jadralnem položaju odpremo jadro in zmanjšamo hitrost (7.1). Jadro postavimo v začetni položaj (7.2) in z drugo roko primemo jambor. Jadro potiskamo proti zadnjemu delu deske in počasi na sredini deske prestopamo okoli jambora (7.3). To povzroči obračanje deske proti vetru. Prestopamo toliko časa, da nas veter obrne z desko bočno na veter v začetni položaj (7.4). Iz začetnega položaja pričnemo jadrati v novo smer v jadralnem položaju. Pri tem je pomembno, da imamo hrbet ves čas obrnjen proti vetru. Pogosto se zgodi, da začetniki prehitevajo z obračanjem in telo postavijo bočno na veter. Takrat izgubijo ravnotežje in padejo v vodo. Ko osvojimo obrat v veter na mestu, ga izvajamo z jadranjem brez zaustavljanja.
Obrat z vetrom
Slike od 8.1 do 8.4 prikazujejo obrat z vetrom na mestu. Pri začetnikih ta obrat učimo, ko znajo ohranjati in pridobivati višino, glede na izhodiščno točko. V jadralnem položaju najprej odpremo jadro in zmanjšamo hitrost tako, da jambor nekoliko nagnemo proti sprednjemu delu deske in se z zavetrno stranjo jadra upremo v veter (8.1). Pri tem z drugo roko na privetrni strani primemo za jambor pod lokom. Obrat z vetrom začnemo, ko z desko stojimo na mestu (8.2). Jambor nato nagnemo proti sprednjemu delu deske. S površino jadra na zavetrni strani se upremo v veter, to pa povzroči obračanje deske z vetrom. Na sredini, blizu jambora prestopamo z majhnimi koraki. Težišče ohranjamo na sredini deske. Pri tem ves čas stojimo hrbtno na veter (8.3). Počakamo, da veter obrne desko bočno na smer vetra (8.4). V jadralni položaj postavimo jadro vedno iz začetnega položaja. Začetnikom pogosto rečemo, naj »ne prehitevajo« s postavljanjem jadra v jadralni položaj, temveč naj počakajo, da je deska pravokotno na veter, jadro pa vzporedno z njim. Ko osvojimo obrat z vetrom na mestu, ga izvajamo z jadranjem brez zaustavljanja.
Varnost
Območje, kjer jadramo moramo dobro poznati. O lokalnih posebnostih (npr. podvodne čeri, plimovanje, spreminjanje smeri in hitrosti vetra… ) se moramo pozanimati pri lokalni šoli za jadranje na deski ali pri lokalnih jadralcih. Za učenje moramo vedno izbrati varno območje. Če upoštevamo varnostna priporočila ter opazujemo okolico ter vremenske pojave je jadranje na deski varen šport. Najprej moramo preveriti stanje opreme, ki mora biti vedno brezhibna in nepoškodovana. Preveriti moramo vremensko napoved, kjer smo pozorni, da je ozračje stabilno, brez hitrih nenadnih sprememb vremena. Po možnosti ne jadramo sami. Pri tem pazimo na varnostno razdaljo med udeleženci. Le ta ne sme biti manjša od dolžine jambora. Domače vedno obvestimo o območju, kjer jadramo ter o predvidenem času odhoda in prihoda. Opišemo tudi opremo, ki jo bomo uporabljali. Ob nepredvidenih dogodkih ali nevarnosti ostanemo mirni. Vedno ravnamo preudarno. Najprej ugotovimo, kaj se je zgodilo, kakšno je stanje (opreme, tokov, vetra…) ali kakšne so poškodbe. Po tem načrtujemo in predvidimo ukrepe. Ne ravnamo v paniki. V kolikor se z jadranjem ne moremo vrniti na izhodiščno mesto na obali, poskušamo plavati ali veslati s tokom ali vetrom in poiskati primerno območje za pristanek na obali. Kadar rabimo pomoč, uporabimo mednarodni znak za pomoč v nevarnosti – klečimo na deski in soročno zamahujemo iz vzročenja v priročenje. Dobro je tudi, da imamo še pred jadranjem »varnostni načrt« o katerem obvestimo znance ali prijatelje na obali.
Drsenje po vodi večini povzroča neizmerno zadovoljstvo in prijetne občutke
V sedanjem času, zaradi izboljšanih materialov (manjše mase, boljših hidrodinamičnih lastnosti…) deske že v šibkem vetru pričnejo drseti oz. glisirati po vodni gladini. Občutki ob tem večini jadralcev povzročajo neizmerno zadovoljstvo in užitek, zaradi česar »se zaljubijo« v ta šport. Predstavljene osnove jadranja na deski so osnova tudi za učenje najnovejšega trenda jadranja na deski t.i. foilanja. Foilanje je drsenje z desko na vodni gladini z uporabo smernika s posebnimi vzgonskimi hidrodinamičnimi krili. Ta krila dejansko omogočajo letenje na deski nad vodno gladino že pri zelo šibkem vetru. Želimo si, da bi bil ta prispevek v pomoč pri učenju jadranja na deski čim večjemu številu njegovih novih navdušencev.
