Zdravljenje zvišanega krvnega tlaka naj bo pravočasno, dosledno, z jasnimi cilji

Intervju z dr. Darjo Gnezda Mugerli, dr. med., specialistko interne medicine na kardiološkem oddelku Splošne bolnišnice dr. Franca Derganca v Novi Gorici

Piše Helena Peternel Pečauer

Pandemija kovida-19 je zasenčila vse druge zdravstvene težave ljudi, zato strokovnjake, ki delajo na področju arterijske hipertenzije (zdravljenja zvišanega krvnega tlaka) zelo skrbi, kaj bo njihovim bolnikom prinesla prihodnost. Ni mogoče zanemariti dejstva, da so bolezni srca in žilja, ki se velikokrat razvijejo zaradi nezdravljenega zvišanega krvnega tlaka, najpogostejši vzrok smrti pri odraslih. V Sloveniji ima po ocenah stroke težave z zvišanim tlakom kar 40 % odraslih. S starostjo se ta delež še povečuje in pri starejših od 65 let dosega več kot 70 %. O problematiki zvišanega krvnega tlaka smo se pogovarjali s priznano goriško zdravnico Darjo Gnezda Mugerli, dr. med., specialistko interne medicine na oddelku za kardiologijo Splošne bolnišnice dr. Franca Derganca Nova Gorica.

Darja Gnezda Mugerli, dr. med. spec. interne medicine

V Sloveniji je že pred pandemijo vsako leto okoli 4400 bolnikov doživelo možgansko kap, še več jih je prizadel miokardni infarkt, številni med njimi so umrli. Uradna zdravstvena statistika smrti zaradi tega vzroka za lani še ni znana, a predvidevanja stroke niso dobra. Kaj menite vi? Kakšne so izkušnje iz goriške regije?

Res je. Zaradi pandemije kovida-19 smo se bili v veliki meri prisiljeni prilagoditi novim razmeram ter svoje delo, pozornost in čas usmeriti v zdravljenje kovidnih bolnikov. Hkrati pa se zavedamo, da kronične bolezni niso izginile, in da ne čakajo na trenutek, ko se jim bomo spet lahko polno posvetili. Mnogokrat so prikrite, zaradi razmer neprepoznane in zato tudi nezdravljene. Prav možganska kap in srčni infarkt sta dva od hudih zapletov, ki so posledica nezdravljene hipertenzije. Ne moremo se znebiti vtisa, da je med pandemijo marsikdo kljub jasno izraženim simptomom zaradi strahu pred okužbo s kovidom odlašal z obiskom pri zdravniku. Zaradi prepoznega začetka zdravljenja smo lahko rešili manj ljudi, pri marsikaterem zdravljenem bolniku pa so ostale hujše dolgoročne posledice, kot bi bile, če bi pravočasno uvedli zdravljenje.

Še vedno poteka akcija osveščanja o visokem krvnem tlaku.

Naročite se na brezplačne meritve in svetovanje v našo Posvetovalnico za srce.

Zaradi trenutne situacije je več stresa, kar verjetno vpliva tudi na krvni tlak pri osebah, starih med 40 in 50 let, ki sicer ne spadajo v ogroženo skupino. Se je zaradi spremenjenih razmer ta težava res poslabšala? Kakšna je vaša prognoza?

Mislim, da bo dejansko stanje pokazal čas. Dejstvo je, da obdobje, v katerem smo živeli, in ki še ni končano, nikakor ni enostavno. Iz te zgodbe ni izvzeta prav nobena starostna skupina. Otroci so bili obremenjeni s šolo na daljavo, z njimi tudi starši, preobremenjene so bile skupine ljudi, ki so zaradi narave dela delale veliko več, brez počitka, po drugi strani pa tudi tisti, ki so zaradi pandemije čez noč ostali brez službe in eksistence. Seveda pa so tu še osebe, ki so se zaradi okužbe počutile neposredno življenjsko ogrožene. Posledica vsega tega ni le zvišan krvni tlak. Prepričana sem, da gre za kombinacijo škodljivih dejavnikov, ki so se v tej zgodbi sešteli ali potencirali, zato je pričakovati, da se bodo pokazali tudi kot srčno-žilni zapleti. Če je vsega preveč, se bolezni lahko pojavijo že pri mladih ljudeh.

Natančnega vzroka za hipertenzijo še vedno ne poznamo. Nedvomno je genetsko pogojena, vendar so za pojav pomembni tudi vsi dejavniki, ki ste jih omenili. Zdi se, da smo med pandemijo skoraj vsi izkusili te težave. Kaj lahko preventivno storimo zase?

Predvsem je pomembno zavedanje in nato takojšnje ukrepanje. Za začetek bodo dovolj že zelo majhni koraki, drobne odločitve. Na primer, da bomo namesto nezdravih slanih ali sladkih prigrizkov izbrali bolj zdrave različice ali da bomo stres obvladali in utrujenost omilili s sprehodom v naravi, s športom, dejavnostmi, ki nas veselijo, ali s pogovorom z najbližjimi namesto s kavo, cigaretami ali alkoholom. Pomembne stvari so v bistvu lahko zelo enostavne. Moramo jih le ozavestiti in sprejeti odločitve. Ne smemo se predati trenutnemu vzgibu, ampak moramo premisliti in potem izbrati zdrav način življenja.

Težava je tudi v tem, da se kar polovica ljudi s hipertenzijo sploh ne zaveda, da jo ima. Zelo pomembno je čim širše množice ozavestiti in jim odkrito povedati, da je treba pogosteje meriti krvni tlak, saj ga tako hitreje prepoznamo in prej začnemo zdraviti. Zakaj je to tako pomembno?

Previsok krvni tlak je dejansko »tihi ubijalec«. Pojavi se brez simptomov in svaril. Če ga ne merimo, zanj pogosto ne vemo, dokler se ne pojavijo zapleti. Škoda na srcu, možganih, ledvicah in očeh pa medtem ves čas nastaja. Marsikakšen tak zaplet, ne nazadnje tudi vaskularno demenco bi lahko preprečili, če bi zvišan krvni tlak začeli zdraviti pravočasno. Ko se posledice pojavijo, lahko samo zmanjšujemo škodo. Če pa ustrezno zdravljenje uvedemo zgodaj, lahko preprečimo, da bi oseba zaradi zapletov pristala na dializi, na invalidskem vozičku po možganski kapi ali v podobnih neželenih položajih.

Ker ljudje v tem času redkeje obiščejo osebnega zdravnika, je verjetno še toliko bolj pomembno, da krvni tlak spremljamo doma in ob dolgotrajnejših zvišanih vrednostih obvestimo zdravnika. Na voljo je vrsta učinkovitih zdravil. Zakaj jih je treba redno jemati in zakaj jih ne smemo opustiti, tudi ko dosežemo ciljne vrednosti krvnega tlaka?

Dostop do zdravnikov je bil, na žalost, res okrnjen, in to na vseh ravneh, od primarne do specialistične. Morda je bilo spremljanje bolnikov s hipertenzijo v primerjavi s spremljanjem bolnikov z drugimi kroničnimi boleznimi nekoliko lažje, saj je danes dostopnost kakovostnih merilnikov krvnega tlaka že zelo dobra. Če je bolnik ozaveščen, motiviran in ve, kako ravnati, je v tem času veliko dobrega zase lahko naredil tudi sam. Tisti, ki so si namerili previsok krvni tlak in so vedeli, da je to težava, so lahko prišli tudi do zdravnika, da jim je prilagodil zdravljenje in uvedel ustrezne ukrepe. Hipertenzija je pač v večini primerov kronična bolezen in zahteva dolgoročno zdravljenje. To ni angina, ki bi jo lahko pozdravili s kratkoročnim jemanjem antibiotika. Zdravniki pri bolnikih mnogokrat pogrešamo hkratno upoštevanje nefarmakoloških ukrepov, kot so telesna dejavnost, vzdrževanje normalne telesne teže, izogibanje tobaku, alkoholu – to, kar lahko vsakdo stori sam. Že pri mladih bi morala biti to osnova zdravega načina življenja. Ko pa so prisotne genetske predispozicije za hipertenzijo, tega žal še ne znamo pozdraviti, so nujno potrebna tudi zdravila. Enako pri starostnikih, ki že imajo okvare tarčnih organov, samo nefarmakološki ukrepi ne bodo zadostovali. Cilji so jasno zapisani v smernicah, in če jih želimo doseči, moramo pri veliki večini bolnikov združiti farmakološke in nefarmakološke ukrepe.

Nove smernice za zdravljenje hipertenzije, ki ste jih omenili, so prinesle tudi uvedbo kombiniranih zdravil, saj se s tem breme jemanja tablet zelo zmanjša. Kakšno je vaše mnenje o njih in kakšne neposredne izkušnje imate z bolniki?

Omenjene kombinirane tablete so res prinesle pomembno spremembo v jemanju zdravil. Pozitivne se mi zdijo predvsem zaradi boljšega sodelovanja bolnikov, zlasti tistih iz aktivne populacije. Zelo priročne so torej za tiste, ki so aktivni in hodijo v službo, saj lahko zjutraj vzamejo le eno tableto, ki vsebuje dve ali tri učinkovine, te pa potem delujejo praktično 24 ur. Tako bolnikom življenjskega ritma ni treba prilagajati jemanju zdravil. Ne more se jim zgoditi, da bi kakšno učinkovino pozabili vzeti. Ljudje smo pač takšni, da pri nečem lažje vztrajamo, če nas ne obremenjuje in ne omejuje naših aktivnosti. Pri starejših smo pri uvajanju kombiniranih zdravil nekoliko previdnejši, da ne bi prišlo do neželenih učinkov. Predpišemo jim posamezne učinkovine, in če se nanje dobro odzivajo, obstajajo pa tudi v kombinirani obliki, jim jih seveda predpišemo. Za to so nam hvaležni, saj jim čez dan ni treba skrbeti – zjutraj vzamejo eno samo tableto, ki zadostuje za cel dan.

Z dobro nadzorovanim krvnim tlakom lahko ustavimo napredovanje okvar srca in žilja ter zmanjšamo verjetnost srčno-žilnih zapletov. Nihče ne ve, kdaj se bo pandemija zares končala. Kaj svetujete ljudem v zvezi z uravnavanjem krvnega tlaka in kaj bolnikom, ki se že zdravijo zaradi hipertenzije?

Vrnila bi se kar na začetek pogovora: svetovala bi, naj si doma ali ob obisku pri zdravniku v ustreznih razmerah občasno izmerijo krvni tlak in »poznajo« svoje vrednosti. Kadar so pri več meritvah zvišane, nad mejo 140/90 mm Hg, naj se o zdravljenju pogovorijo s svojim zdravnikom. Tiste, ki se že zdravijo zaradi hipertenzije, pa bi spodbudila, naj si pravočasno priskrbijo zdravila, da se bodo izognili obdobjem, ko bi jim jih utegnilo zmanjkati, kajti tudi takšne primere smo opazili med pandemijo. Zaradi opustitve zdravljenja so bili nekakšne ne kovidne žrtve pandemije kovida-19 s hudimi poslabšanji kroničnih bolezni, kot sta srčno popuščanje in ishemična bolezen srca. Zdaj, ko že diši po pomladi, pa bi vsem priporočila, naj se potrudijo, da jo bodo videli od blizu, naj se odpravijo na sprehod in blizu doma odkrijejo kakšne nove kotičke, če zaradi pandemičnih ukrepov ne moremo na daljša potovanja. Naj se čim več kakovostno družijo s svojimi najbližjimi ali celo »izumijo« kakšen nov recept za zdrave obroke. Enako pomembno pa je tudi, da si vzamejo dovolj časa za počitek, saj smo od neljubih dogodkov zadnjega leta že vsi utrujeni. Z zdravim življenjskim slogom lahko z na videz majhnimi stvarmi zelo veliko prispevamo k svojemu zdravju in blagostanju.

Več o visokem krvnem tlaku, preberite v seriji prispevkov:

https://zasrce.si/rubrika/srce_in_ozilje/visok-krvni-tlak/