Helena Peternel Pečauer
Zavedati se moramo, da so tudi zdaj še vedno z nami srčno-žilne bolezni, pa tudi ključna dejavnika tveganja zanje, visok krvni tlak in holesterol, ki neusmiljeno napadata naše žile. Če prištejemo še spremenjeno življenjsko rutino z neredno prehrano slabše kakovosti, manj gibanja, nenehnim strahom, stresom in negotovostjo, je slika skrb vzbujajoča.
Zvišan krvni tlak za sedemkrat poveča verjetnost, da bomo doživeli možgansko kap, je pa tudi pomemben vzrok akutnega koronarnega sindroma, ki v Sloveniji vsako leto prizadene 5000 ljudi. Marsikdo zdaj težje pride do zdravnika, nekateri se ambulant izogibajo zaradi strahu pred okužbo, oboje pa lahko vodi v številne zaplete, tudi s smrtnim izidom.
O tem, kaj storiti in kako ravnati v teh razmerah, smo se pozanimali pri Mateji Verdinek, dr. med., specialistki interne medicine na kardiološkem oddelku Splošne bolnišnice Jesenice.
Ljudi je treba spodbujati, da si doma redno in pravilno merijo krvni tlak
Zaradi aktualnih razmer se je precej spremenila tudi zdravstvena obravnava ljudi. Pred pandemijo so pri marsikom visok krvni tlak in holesterol odkrili na preventivnih pregledih, ti pa zdaj potekajo v okrnjeni obliki. Oba dejavnika tveganja za razvoj srčno-žilnih bolezni sta »tiha ubijalca«, pogosto se težav zavemo šele, ko že povzročijo škodo. Na katere simptome moramo biti še posebno pozorni?
Poudarila bi, da so k omenjenima dejavnikoma tveganja najbolj nagnjene osebe, ki imajo te bolezni že v družinski anamnezi. Če so že pri njihovih starših in sorojencih odkrili visok krvni tlak ali holesterol, obstaja verjetnost, da ga bodo tudi pri njih. V družini, v kateri so se posamezni člani že pred 50. letom srečali s srčnimi in žilnimi zapleti, je prav, da vsi drugi že po 30. letu začnejo spremljati oba dejavnika tveganja z rednim merjenjem krvnega tlaka in laboratorijskim merjenjem holesterola, dobro pa je opraviti tudi slikovno diagnostiko žil. Kar zadeva simptome, sta obe bolezni, hiperholesterolemija in hipertenzija, zelo nehvaležni, saj nobena od njiju ne boli. Ko prvič izmerimo zvišan krvni tlak ali krvne maščobe, bolezen gotovo že nekaj časa traja.
Prav zato je treba ljudi spodbujati, naj si doma redno in pravilno merijo krvni tlak. Pomembno je, da človek to stori zjutraj, po jutranji rutini, da pol ure pred merjenjem ne pije kave, ne sme kaditi, vsaj 15 minut pred tem mora mirno in sproščeno posedeti brez razmišljanja o stresu, šele potem je pripravljen na merjenje tlaka z nadlahtno manšeto. Merjenje mora ponoviti še zvečer, preden gre spat, vse skupaj pa vestno beležiti.
Če v 14 dneh rednega merjenja velikokrat opazi zvišan krvni tlak, se mora o tem pogovoriti z osebnim zdravnikom. Zdravnik bo po dvakrat na dan zapisanih meritvah že lahko ugotovil, ali gre za znake hipertenzije ali ne. V obdobju, ko je dostop do zdravniške oskrbe zaradi koronavirusa omejen, bi redno merjenje priporočala prav vsakomur, moškim po 35., ženskam pa po 40. letu, saj je pojavnost glede na spol nekoliko različna.
Povišan holesterol
Z merilniki, ki so cenovno že zelo dostopni, lahko krvni tlak učinkovito spremljamo tudi doma. Katere vrednosti so že znak za alarm? Kdaj še lahko kaj ukrenemo sami, kdaj pa moramo nujno k zdravniku? Kako je s tem pri holesterolu, zlasti bolj škodljivem LDL?
Smernice za arterijsko hipertenzijo omenjajo, da je mejni krvni tlak 140/90 mm Hg. Če doma izmerimo višjega, je to že znak, da moramo obiskati zdravnika. Pomagal nam bo s svetovanjem sprememb v življenjskem slogu ter opravil kontrolo in potrebne preiskave. Kadar krvni tlak seže do 150/90 mm Hg in več, pa je pogosto že treba uvesti zdravljenje.
Pri holesterolu je nekoliko drugače. Zdravstvena zavarovalnica je pripravila svoja merila, v katerih primerih sme zdravnik predpisati zdravila proti visokemu holesterolu. To mora upravičevati seštevek vseh dejavnikov tveganja, kar je zapisano v posebnih tabelah, ki jih družinski zdravniki zelo dobro poznajo. Ciljni holesterol LDL se zelo razlikuje. Pri osebah, ki so že utrpele zaplet, denimo miokardni infarkt, so vrednosti, ki jih ne smejo preseči, bistveno manjše kot pri nekom, pri katerem zapletov še ni bilo, zato za vsakogar naredimo individualno oceno. Zdravnik mu določi individualno mejno vrednost na podlagi družinske in osebne anamneze, aktualnih izvidov in življenjskega sloga.
Med ljudmi vlada prepričanje, da se oba dejavnika tveganja za razvoj srčno-žilnih bolezni pojavljata predvsem pri starejših, a osebni zdravniki poročajo, da pogosto prizadeneta tudi mlade. Kaj so vzroki?
Veliko jih gotovo lahko najdemo v sedanjem načinu življenja, ki vodi v stiske, stres, anksioznost, zelo pomemben razlog pa je tudi napačen način prehranjevanja. Predelana hrana z veliko soli in transmaščob, ki povzročajo trdenje žil, gotovo ne pomaga pri preventivi. Omeniti moram tudi epidemijo povečane telesne mase, ki je v Sloveniji enako izrazita kot v večini zahodnoevropskih držav. Vse to povzroča zgodnejšo pojavnost arterijske hipertenzije, sladkorne bolezni in težav z ledvicami, kar vodi v razvoj bolezni, za katere smo včasih rekli, da so značilne za stare ljudi. Dejstvo je, da je aktualna pandemija veliko ljudi zelo potrla, psihične obremenitve so očitne, nekateri se težko spravijo k rekreaciji, vmes je bila zaradi ukrepov celo odsvetovana, zaradi strahu pred okužbami pa so se številni izogibali obiskom narave, kar je imelo hujše posledice, kot smo pričakovali.
Zdravila za visok krvni tlak in povišan holesterol
Tako pri zvišanem holesterolu kot pri hipertenziji je pomembno zgodnje odkritje in začetek zdravljenja. Na voljo so učinkovita in varna zdravila. Zakaj jih moramo redno jemati tudi potem, ko dosežemo priporočene vrednosti krvnega tlaka ali holesterola? Kakšne so izkušnje vaših bolnikov s t. i. kombiniranimi zdravili?
Kombinirana zdravila za hkratno zdravljenje zvišanega holesterola in arterijske hipertenzije so zelo dobro sprejeta. V eni tableti so združene učinkovine za dve bolezni, ki navadno potekata sočasno. Lažje je vzeti eno tableto na dan kot pa, denimo, tri različne. Opazili smo, da bolniki, ki jemljejo omenjena zdravila, bolje sodelujejo ter imajo bolje urejen tlak in holesterol. Kar pa zadeva prenehanje zdravljenja, je to možnost spet treba individualno proučiti, obravnavati vsakega bolnika posebej. Če je nekdo med zdravljenjem zelo spremenil način življenja, opustil vse razvade, shujšal in se začel več gibati, bo morda lahko dosegel ciljne vrednosti tudi, ko mu bo zdravnik zmanjšal ali celo ukinil zdravljenje. Seveda pa tega nihče ne sme storiti na lastno pest. To je zelo neodgovorno. Zavedati se moramo, da hiperholesterolemija in arterijska hipertenzija spadata med kronične bolezni. Ko sta razviti, ju je za zdaj praktično nemogoče pozdraviti. Lahko ju le dobro obvladujemo, če pa zdravljenje opustimo, tvegamo hude, celo usodne zaplete.
Covid in povišane vrednosti holesterola in krvnega tlaka
Ali so povečane vrednosti lahko povezane s težjim potekom covida-19? Ali bi lahko rekli, da statini zmanjšajo tveganje za slabše izide in umrljivost teh bolnikov?
V naši bolnišnici smo pri covidnih bolnikih, ki so imeli žilne bolezni že izražene, na primer pri tistih z aterosklerozo, ugotovili, da je bilo njihovo zdravljenje bistveno težje kot pri bolnikih, ki te bolezni niso imeli. Povezava med hiperholesterolemijo in hipertenzijo ter težjim potekom covida-19 je v bistvu logična zaradi skupnega mehanizma okvare notranjih sten žil. Tistim, ki so statine jemali že pred hospitalizacijo zaradi covida-19, smo jih seveda dajali tudi med zdravljenjem osnovne bolezni, nekaterim pa smo jih glede na dejavnike tveganja na novo uvedli. Znano je, da statini zavirajo vnetje, zato jih je vredno uporabiti tudi pri zdravljenju bolnikov s covidom. Dejstvo pa je, da gre za bolezen z zelo različnim potekom. Vsakega bolnika je treba obravnavati individualno, v skladu z njegovimi izvidi. Zdravljenja ne moremo posploševati.
Imate morda tudi že kakšen podatek ali izkušnjo s prebolevniki covida-19? So po bolezni morda dovzetnejši za hiperholesterolemijo in hipertenzijo? So že zaznane kakšne težave z uravnavanjem krvnega tlaka in holesterola?
Rekla bi, da je številne ljudi okužba s covidom-19 močno zresnila in so bili, potem ko so ozdraveli, precej bolj pozorni na škodljive dejavnike, tudi na visok krvni tlak in holesterol. Bolj redno spremljajo svoje vitalne funkcije. Nismo pa imeli nobene izkušnje, da bi prebolevnikom morali na novo uvesti zdravljenje zaradi posledičnega visokega tlaka ali holesterola, niti nam ni bilo treba pri nikomer povečati odmerka zdravil. Menim pa, da bomo na vsa ta vprašanja več odgovorov dobili v prihodnosti, verjetno se bo s časom, z analizami še marsikaj pokazalo. Šele ko bomo imeli med prebivalstvom večje število prebolevnikov, bomo z retrogradnimi analizami lahko sklepali, koliko je pandemična bolezen covid-19 poslabšala ali izboljšala pojavnost omenjenih dejavnikov. Na splošno pa že lahko rečem, da covid-19 ni imel kakšnega večjega vpliva na poslabšanje kroničnih bolezni, kar pa ne pomeni, da se niso pojavile druge resne posledice, predvsem okvare pljučnega tkiva in podaljšana nagnjenost k resnim trombemboličnim zapletom.
Dolgotrajno zvišana krvni tlak in holesterol povzročata resne okvare žilja, s tem pa srčno odpoved, možgansko kap, odpoved ledvic in druge zaplete. Kardiologi in internisti se bojite, da bo kolateralna škoda pandemije covida-19 v zdravstveni statistiki zelo velika. Kaj napovedujete glede na konkretne izkušnje s srčno-žilnimi bolniki v gorenjski regiji?
Na Gorenjskem imamo na neki način srečo, da je bila po mojem prepričanju dostopnost osebnih zdravnikov še vedno precej dobra, nekaj pa je gotovo pripomoglo tudi izobraževanje o dejavnikih tveganja, ki smo ga med prebivalstvom izvajali v preteklih letih. V obdobju koronskih ukrepov so iz nekaterih specialističnih ambulant v naši bolnišnici kronične bolnike po telefonu vabili na kontrolne preglede, tako da je bilo zanje, upam, kar dobro poskrbljeno. Nekateri se na vabilo za osebni pregled niso odzvali, saj so se bali okužbe, kar je do neke mere razumljivo, smo pa vsaj po telefonu z njimi izmenjali pomembne informacije in jih opozorili, da se ob okužbi njihova kronična bolezen lahko drastično poslabša. Seveda pa tudi nas skrbi, kaj bo pokazal čas, koliko bo tudi v naši regiji poznega odkritja bolezni. Bojim se, da bo šlo za pomemben delež prebivalstva. Kot povsod je tudi pri nas presejalni del močno zašepal, a smo storili vse, kar smo z omejenimi možnostmi lahko. V prihodnjih letih nas gotovo čaka veliko dela, če bomo hoteli posledice odstraniti oziroma obvladati. Verjamem pa, da je splošno prebivalstvo zdaj dojelo, da je skrb za zdravje v rokah vsakega posameznika, da je vsakdo odgovoren za svoje zdravje in lahko zanj tudi največ naredi.