Epidemija tobaka vsako leto zahteva preko osem milijonov življenj, od teh jih je okoli 1,2 milijona posledica izpostavljenosti tobačnemu dimu.
Svetovna zdravstvena organizacija opozarja, da izrazi, kot so pasivno kajenje ali neprostovoljna izpostavljenost tobačnemu dimu, niso primerni izrazi, saj jih tobačna industrija lahko izrabi v smislu, da je prostovoljna izpostavljenost tobačnemu dimu sprejemljiva. Zato se uporablja izraz: izpostavljenost tobačnemu dimu iz okolja.
Zakaj je izpostavljenost tobačnemu dimu tako nevarna?
Tobačni dim vsebuje preko 7000 kemičnih snovi, ki so strupene, rakotvorne, zasvojljive in dražilne. Vsaj 60 od teh kemičnih snovi je dokazano rakotvornih. Tobačni dim, med drugim, vsebuje:
- Nikotin
- Različne pline, kot so CO3, CO, N2, O2, dušikovi oksidi
- Arometične amine,
- Hlapne organske spojine,
- Težke kovine,
- Heterociklične amini,
- Amonijak …
Tobačni dim iz okolja je razredčena mešanica stranskega dima, ki se sprošča iz goreče cigarete in glavnega dima, ki ga izdiha kadilec.
- Delež stranskega dima predstavlja 85% tobačnega dima v prostoru.
- Delež glavnega dima pa 15%.
Stranski dim je produkt nepopolnega izgorevanja in mnoge karcinogene in strupene snovi se v njem nahajajo v večjih količinah, kako v glavnem dimu. V nekaterih analizah se je stranski dim izkazal kot bolj strupen v primerjavi z glavnim dimom. Stranski dim pa je problematičen tudi zaradi vsebnosti majhni delcev, ki so škodljivi za zdravje.
NE obstaja varna raven izpostavljenosti tobačnemu dimu. Kakršenkoli obseg izpostavljenosti je škodljiv zdravju.
Kratkoročne posledice izpostavljenosti tobačnemu dimu
Posledice kratkoročne izpostavljenosti tobačnemu dimu so lahko:
- vdraženost oči, nosu in grla (izedek iz nosa, kašelj)
- glavobol
- vrtoglavica
- slabost
Kratkoročna izpostavljenost tobačnemu dimu iz okolja morda res ne sodi me pomembne zdravstvene težave, a lahko sčasoma poslabšajo zdravstveno stanje posameznika, ki je redno izpostavljen takšnemu okolju, v vsakem primeru pa zmanjšajo kakovost življenja. Posebej na udaru so osebe z alergijami in osebe, ki imajo akutno zmanjšane pljučne funkcije zaradi bolezni (npr. astmatiki). Kratka oz. kratkotrajna izpostavljenost tobačnemu dimu lahko privedeta do pomembnih škodljivih učinkov na dihala tudi pri sicer zdravi posameznikih.
Posledice dolgotrajne in ponavljajoče se izpostavljenosti tobačnemu dimu
Ob dolgotrajni in ponavljajoči se izpostavljenosti se lahko razvijejo resne in nevarne posledice za zdravje, podobne škodljivim učinkom kajenja pri kadilcih.
- Izpostavljene osebe (ki niso nikoli kadile) imajo 1,2 krat višje tveganje za smrt zaradi kateregakoli vzroka kot osebe, ki niso nikoli kadile in niso bile izpostavljene tobačnemu dimu;
- Obstaja vzročna povezava med izpostavljenostjo tobačnemu dimu in pljučnim rakom.
- Obstaja povezava med izpostavljenostjo tobačnemu dimu in raku nosnih sinusov in nazofaringealnimi karcinomi, rakom dojke pri mlajših ženskah, rakom grla in požiralnika, rakom materničnega vratu in rakom na splošno.
- Obstaja povezava med izpostavljenostjo tobačnemu dimu in boleznimi dihal (KOPB- nakazuje se vzročna povezava), poslabšanje obstoječe astme, pojav nove astme, alergijski rinitis, kronični rinosinusitis, sinusitis ter kroničnimi respiratornimi simptomi kot so kašelj, piskanje v pljučih, tiščanje v prih, izkašljevanje sluzi, težave pri dihanju.
- Obstaja povezava med izpostavljenostjo tobačnemu dimu in fiziološkimi in biokemičnimi spremembami v srčno-žilnem sistemu, ki so lahko razlog za zvišanje tveganja za ishemično srčno bolezen in možgansko kap.
- Izpostavljenost tobačnemu dimu spodbuja razvoj ateroskleroze in strdkov zaradi sprememb v delovanju endotelija žil, vnetnih procesov, lepljenja trombocitov.
- Obstaja povezava med izpostavljenostjo tobačnemu dimu in neugodnimi spremembami ravni inzulina in obsega pasu, z dovzetnostjo za motnje v presnovi glukoze (starejši ljudje) in za motnje v presnovi krvni maščob (mlajši).
Obstaja povezava med izpostavljenostjo tobačnemu dimu in sladkorno boleznijo tipa 2 (do 1,3 krat večje tveganje).
Vir: NIJZ
