Piše doc. dr. Samo Rauter, prof. šp. vzg., Fakulteta za šport Univerze v Ljubljani
Vožnje s kolesom se za vse življenje naučimo že kot otroci. V otroštvu vožnja s kolesom pripomore h gibalnemu razvoju otroka. V kasnejših obdobjih življenja se kolo uporablja kot prevozno sredstvo, veliko ljudem pa kolesarjenje predstavlja dejavno preživljanje prostega časa ter sredstvo za izboljšanje telesne pripravljenosti in zdravja. Kolesarstvo kot športna panoga pa je tudi v slovenski družbi čedalje bolj priljubljeno in prepoznavno.
Tekmovalno kolesarstvo
Kolesarstvo v svetu sodi med najpopularnejše športne panoge in oblike preživljanja prostega časa. Njegov razvoj sega v začetek 19. stoletja in se je nato začel hitro širiti po vsem svetu. Priljubljenost največjih kolesarskih dogodkov, kot je na primer Dirka po Franciji, je izredno velika. V Sloveniji se kolesarstvo kot tekmovala športna panoga pojavi v Ljubljani, in sicer proti koncu 19. stoletja z ustanovitvijo Kluba slovenskih biciklistov Ljubljana.
Dandanes pa Kolesarska zveza Slovenije (KZS) združuje društva, klube, organizacije in posameznike, ki se ukvarjajo s kolesarskim športom. Tudi priljubljenost na eni strani množičnih rekreativnih kolesarskih prireditev (npr. Maraton Franja – BTC City) na drugi strani pa tekmovalnih prireditev, kot sta denimo Dirka po Sloveniji ter Svetovni pokal v gorskem kolesarstvu v Mariboru, je zelo velika. Zelo prepoznavni so tudi slovenski kolesarji, kot so Andrej Hauptman, Tadej Valjavec, Janez Brajkovič, Tanja Žakelj, Simon Špilak, Matej Mohorič, Tadej Pogačar, Primož Roglič in številni drugi, ki so v kolesarskem športu nedvomno pustili svojevrsten pečat in postavili Slovenijo na zemljevid kolesarskih velesil.
Tekmovalno kolesarstvo, ki ga v grobem lahko delimo na cestno in gorsko kolesarstvo, predstavlja zahtevno tekmovalno panogo in zajema več različnih disciplin, ki so združene pod Mednarodno kolesarsko zvezo. Discipline, v katerih kolesarji tekmujejo, in so združene pod njenim okriljem, so cestno kolesarstvo, gorsko kolesarstvo, BMX, velodrom, ciklokros, dvoransko kolesarstvo ter kolesarstvo za invalide. Vsaka disciplina znotraj vsebuje svoje tekmovalne ter starostne kategorije, v katerih tekmujejo kolesarji. Gorsko kolesarstvo tako zajema tekmovanja v olimpijskem krosu in spustu. Cestno kolesarstvo pa zajema skupinska tekmovanja (enodnevno ali večdnevno oziroma etapno tekmovanje) ter tekmovanja v posamični ter ekipni vožnji na čas. Uspeh v tekmovalnem kolesarstvu predstavlja integracijo kolesarjevih sposobnosti, njegovega osvojenega tehničnega znanja, taktične presoje in številnih notranjih ter zunanjih dejavnikov, ki so prisotni na tekmovanju, treningu in vsakdanjem življenju.
Vrste koles in katero uporabiti?
Na trgu je trenutno ogromno različnih vrst koles, ki so praviloma namenjena uporabnikovemu stilu vožnje ter seveda cilju zaradi katerega kolesarimo. Zaradi tega je potrebno, preden se odločimo za nakup kolesa, razmisliti, zakaj ga bomo uporabljali in po kakšnem terenu se bomo z njim vozili. Bolj tekmovalno nastrojeni cestni kolesarji prisegajo na t.i. specialke. Za tiste, ki se kdaj pa kdaj zapeljejo na makadamske poti, so vse bolj priljubljena »gravel« kolesa.
Za kolesarje, ki ne marajo asfaltiranih poti in si želijo voziti po bolj zahtevnih terenih, je na voljo širok izbor gorskih koles. Na voljo imamo specifična kolesa za spust. Zelo lahka in hitra, vzmetena samo spredaj, ali polno vzmetena kolesa za vožnjo navzgor in navzdol. Do seveda tistih bolj uživaških »all mountain« ali » enduro« koles. Z njimi smo lahko zelo hitri pri vožnji navzdol, navzgor pa se tudi pripeljemo brez posebnih težav. Za starejšo populacijo so zelo primerna vsestranska »treking« kolesa, ki nam omogočajo udobno vožnjo. Z njimi se lahko zapeljemo tudi po makadamskih poteh ali slabši asfaltni cesti.
Nikakor ne smemo pozabiti v zadnjem obdobju vse bolj popularnih električnih koles. Namreč njihova prodaja je zelo pospešena, vendar je potrebno biti pri vožnji s tovrstnimi kolesi previden. Res je, da z njimi prekolesarimo večje razdalje z manj napora, kar je seveda pozitivno za nakup le tega. Ampak po drugi strani pa so lahko tudi zelo nevarna, o čemer pričajo številne raziskave. Namreč, s porastom števila električnih koles, narašča tudi število nesreč kolesarjev. Povedano povsem enostavno. Pri višjih hitrostih je potrebno boljše obvladovanje kolesa. Električna kolesa so tudi težja in manj okretna, zato je obvladovanje le teh še toliko težje.
Ostala oprema za rekreativno kolesarjenje
Ob ustrezni izbiri kolesa je še kako pomembna udobna in varna oprema. Čelada na naši glavi je seveda nujen kos opreme. Poznamo več vrst čelad. Izbira je odvisna od načina vožnje in nivoja varnosti, ki ga želimo doseči. Predvsem pa je pomembno, da čelada ustreza naši glavi. Kolesarska oblačila naj bodo udobna, iz hitro sušečih se materialov ter primerna vremenskim okoliščinam. Priporočljivo je tudi, da so bolj živahnih barv. Ne smemo pozabiti na kolesarske rokavice in očala. V žepu ali nahrbtniku je seveda priporočljivo imeti dodaten kos oblačila, rezervno zračnico, nekaj orodja, in, če je kolesarjenje daljše, še popotno hrano in pijačo.
Kako se lotiti vadbe na kolesu, da bo učinkovita v vseh starostnih obdobjih?
Kolesarjenje vsekakor koristi zdravju, saj pomaga izboljšati in ohranjati telesno pripravljenost ter je hkrati tudi prijazno do okolja. Vse to seveda drži, če posamezniku kolesarjenje predstavlja zmerno obliko rekreacije in z njim količinsko ne pretirava.
Ne glede na starost, sposobnosti in željene cilje, je pri vadbi na kolesu potrebno upoštevati načelo postopnosti. Na primer, od nekaj deset kilometrov po ravnimi, do večjega števila kilometrov po zahtevnih trasah. Na ta način bomo postopno razvili našo vzdržljivost, ki je sicer odvisna je od številnih psihofizičnih dejavnikov, neposredno pa se nanaša na učinkovitost srčno-žilnega in dihalnega sistema. Povedano enostavneje: posameznik, ki je bolj vzdržljiv oziroma bolje pripravljen, lahko dlje časa ohranja višjo raven intenzivnosti in se pri tem manj utrudi. Nikakor ne smemo pozabiti tudi na razvoj preostalih gibalnih sposobnosti, kot je vadba za razvoj moči, gibljivosti, koordinacije in ravnotežja.
Ob napotkih glede vadbe je potrebno opozoriti tudi na to, da je naš položaj na kolesu udoben in hkrati učinkovit. To pomeni, da imamo pravšnjo velikost kolesa, pravilno nastavljeno višino in naklon sedeža, oddaljenost krmila itn. Vse to so preventivni dejavniki pred morebitnimi nepotrebnimi poškodbami. V »zrelih letih« nam tudi, kot je bilo že večkrat ugotovljeno, naše zaznavno – gibalne sposobnosti nekoliko upadajo. Kolesarjenje se odvija v prometu, zaradi tega je potrebno biti pozoren tudi na številne dražljaje iz okolja. Poenostavljeno, ni dovolj, da sami obvladamo kolo, ampak moramo biti pozorni tudi na druge. Zaradi tega je toliko bolj pomembno, da s kolesarjenjem ne pretiravamo, saj smo v primeru utrujenosti tudi veliko manj pozorni itn.
Varno kolesarjenje
Predpogoj za užitek in varno vožnjo na kolesu je seveda upoštevanje cestno prometnih pravil. Skrbno opazujte promet, predvidevajte ravnanje drugih udeležencev. Še posebej pozorni bodite na vozila, ki vas dohitevajo in prehitevajo. Priporočamo izbiro manj prometnih cest in prilagoditev hitrosti vožnje našemu znanju in sposobnostim. V prometu, če vozite v skupini, vozite drug za drugim. Izjemoma, če je pot dovolj široka, lahko dva kolesarja vozita vzporedno. Za gorske kolesarje velja, da je potrebno ob izbiri svojemu znanju in sposobnostim ustreznega terena, upoštevati tudi vremenske okoliščine. Vožnja po mokrem in spolzkem terenu lahko predstavlja bistveno večjo nevarnost za morebitne nesreče. Na primer, tudi v sončnem vremenu je potrebna pazljivost, še zlasti ob vstopu v gozd ali iz njega, saj se lahko vidljivost zelo hitro spreminja in nas lahko neravna podlaga hitro preseneti. Še posebej pomembno je tudi, da pred vsako vožnjo naredimo tudi hiter pregled našega kolesa, kamor sodi preverjanje tlaka, delovanje zavor in menjalnikov. Le brezhibno delujoče kolo nam lahko ponudi užitek in varno kolesarjenje.
Na koncu še samo vabilo z znanim sloganom »Vsi na kolo za zdravo telo«.
