Piše: prim. Matija Cevc, dr. med.
Da so povišane maščobe v krvi najpomembnejši dejavnik tveganja za srčnožilne bolezni, je danes že splošno znano. Če hočemo torej oceniti, kakšna je naša ogroženost s srčnožilnimi boleznimi, je nujno, da si damo določiti raven krvnih maščob. Ob tem je koristno, da poznamo glavne »tipe« maščob in možne pomanjkljivosti meritev.
Kaj so »normalne« ravni krvnih maščob?
Ko govorimo o maščobah v krvi, mislimo navadno na holesterol in trigliceride. Holesterol se po telesu prenaša tako, da se veže v posebne krvne delce – lipoproteine, od katerih je LDL izrazito škodljiv, saj se z njegovim posredovanjem holesterol v žilni steni odlaga, HDL pa je koristen, saj je »smetar«, ki iz žilnih sten holesterol odstranjuje. Novejše ugotovitve velikih raziskav nedvoumno kažejo, da je zaželeno imeti čim nižjo raven holesterola LDL (manj kot 2,5 mmol/L, pri tistih, ki so npr. že preboleli srčni infarkt pa celo manj kot 1,8 mmol/L), po drugi strani pa si želimo, da bi bil zaščitni holesterol HDL čim višji (pri moških več kot 1,0 mmol/L, pri ženskah več kot 1,3 mmol/L).
Kaj vpliva na meritev krvnih maščob
Ko vrednotimo raven maščob v krvi, se moramo vedno zavedati, da se le-te stalno spreminjajo in prilagajajo potrebam telesa in telesni dejavnosti, nanje pa vpliva tudi način prehrane. Zato ne preseneča, da meritve ravni krvnih maščob, ki se opravijo v razmaku samo nekaj ur, pokažejo različne rezultate. Laboratorijska napaka Upoštevati je potrebno tudi to, da metode, s katerimi določamo raven maščob, niso popolne in je tudi pri najboljših laboratorijih dovoljena 5 % laboratorijska napaka. To pomeni, da je npr. pri dejanski ravni skupnega holesterola 6,0 mmol/L dopustno, da pokaže laboratorijska analiza katerokoli raven med 5,7 in 6,3 mmol/L. Vpliv telesnega položaja in telesne aktivnosti Na laboratorijske rezultate vpliva tudi telesni položaj, v katerem je bila kri za določitev ravni maščobe odvzeta. Izkazalo se je, da pokaže določitev pri odvzemu krvi po 30 minutnem sedenju za 4-6 % višjo raven holesterola, kot bi jo, če bi isti osebi kri odvzeli po 30 minutnem ležanju (pri ženskah je razlika še izrazitejša, kar 7-9 %). Če odvzamemo kri po npr. 15 minutni telesni aktivnosti, pa bodo rezultati meritev ravni holesterola še za okoli 6 % višji!
Dnevna nihanja ravni maščob
Tako kot preko dneva niha krvni tlak, se prek dneva spreminja tudi raven maščob v krvi. To je zlasti izrazito pri trigliceridih, katerih raven se lahko prek dneva spremeni tudi za 50 %, med tem ko se raven skupnega holesterola, holesterola LDL in HDL prek dneva bistveno manj spreminja (le okoli 2 %). Na splošno velja, da lahko raven skupnega holesterola in holesterola HDL določamo kadarkoli in to ne bo bistveno vplivalo na verodostojnost rezultata. V kolikor pa hočemo izvedeti raven trigliceridov in holesterola LDL, pa bi morali meritev opraviti v jutranjem času na tešče (najmanj 12 ur pred meritvijo ne bi smeli zaužiti kaloričnega obroka, lahko pa se pije voda in nesladkan čaj). To je pomembno zato, ker z ogljkovimi hidrati bogata in/ali mastna prehrana izredno hitro vpliva na dvig ravni trigliceridov. Ker se raven holesterola LDL izračuna po posebni enačbi, v kateri imajo pomemben vpliv tudi trigliceridi, je potrebno tudi za ugotavljanje ravni holesterola LDL odvzeti kri na tešče. Sezonska nihanja ravni maščob Poleg dnevnih nihanj pri ravni maščob v krvi opazujemo tudi sezonska nihanja. Zanimivo je, da so sezonska nihanja bolj izrazita pri ženskah in pri bolnikih z zvišano ravnijo maščob v krvi. Tako je raven vseh maščob v poletnem obdobju praviloma nižja (za 3-6 %), kot v zimskem času. Vsaj deloma na ta nihanja vpliva način prehranjevanja, saj se v poletnem in jesenskem času poje več zelenjave in sadja kot v zimskem obdobju. Kako določimo izhodiščno raven krvnih maščo? Zaradi številnih vplivov je potrebno za realno oceno ravni maščob opraviti vsaj dve določitvi v razmaku od 7 do 14 dni. V kolikor se rezultati med obema določitvama zelo razlikujejo (za več kot 0,8 mmol/L), je potrebna še tretja določitev. Iz dobljenih meritev nato izračunamo povprečno raven skupnega, holesterola HDL in LDL ter trigliceridov. Povprečno raven posameznih maščob nato uporabljamo kot izhodiščno pri oceni srčno-žilne ogroženosti, na podlagi katere se zdravnik odloča o ukrepanju oz. potrebnosti zdravljenja motnje presnove maščob z zdravili.
