Na trgu je obstajalo vedno večje število živil, ki so bila označena in oglaševana s prehranskimi in zdravstvenimi trditvami. Da bi zagotovili visoko raven varstva interesov potrošnikov in olajšali njihovo izbiro, ter da bi preprečili zavajanje potrošnikov, je EU na tem področju sprejela enotno zakonodajo.

Uporabo prehranskih in zdravstvenih trditev na živilih ureja Uredba (ES) št. 1924/2006 Evropskega parlamenta in Sveta o prehranskih in zdravstvenih trditvah na živilih. Ta uredba usklajuje določbe zakonov ali drugih predpisov v državah članicah, ki se nanašajo na prehranske in zdravstvene trditve, z namenom, da se zagotovi učinkovito delovanje notranjega trga ob istočasnem zagotavljanju visoke ravni varstva potrošnikov.

Uporablja se za prehranske in zdravstvene trditve pri komercialnem obveščanju, in sicer označevanju, predstavljanju ali oglaševanju živil, namenjenih končnemu potrošniku, vključno z živili, ki so namenjena restavracijam, bolnišnicam, šolam, menzam ter podobnim obratom javne prehrane.

»Trditev« pomeni vsako sporočilo ali predstavitev, ki ni obvezna v okviru zakonodaje Skupnosti ali nacionalne zakonodaje, vključno s slikovno predstavitvijo, grafično predstavitvijo ali predstavitvijo s simboli v kakršnikoli obliki, s katero se navaja, domneva ali namiguje, da ima živilo posebne lastnosti.

»Prehranska trditev« pomeni vsako trditev, ki navaja, domneva ali namiguje, da ima živilo posebno ugodne prehranske lastnosti zaradi energije (kalorične vrednosti) in/ali hranil ali drugih snovi. Skladno z Uredbo (ES) št. 1924/2006 so dovoljene samo prehranske trditve, ki so navedene v Prilogi te uredbe in so v skladu s pogoji, določenimi v tej uredbi. (Vir: Ministrstvo za zdravje)

Društvo za Srce podeljuje kolektivno znamko živilom, označenim s prehranskimi trditvami, v skladu z EU Uredbo o prehranskih in zdravstvenih trditvah na živilih (Uradni list EU, 30. 12. 2006, L 404/9) in obrokom hrane ter storitvam v skladu s kriteriji Društva (glej pravilnik).

Namen podeljevanja pravice do uporabe blagovne znamke je označevanje predpakiranih živil in obrokov hrane iz javne prehrane, ki ustrezajo pogojem Pravilnika v smislu načel zdrave prehrane, zaradi česar so prehransko primernejša in bolj priporočljiva v vsakodnevni prehrani. Pravica do uporabe kolektivne znamke je lahko podeljena tudi za storitve, t.j. dejavnosti, ki pozitivno vplivajo na ohranjanje zdravja (npr. zdravstveno vzgojna literatura oz. tiskovine, storitve zdravilišč, trgovin in obratov javne prehrane, z ustreznimi preventivnimi lastnostmi ipd.).

Pravilnik o pogojih podeljevanja pravice do uporabe kolektivne blagovne/storitvene znamke Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije – Pravilnik_varovalna živila

Stroški ob pridobitvi znaka “varovalnih živil/jedilnikov” – Stroški pridobitve znaka varovalnih živil

POGOSTA VPRAŠANJA IN ODGOVORI, POVEZANI Z VAROVALNIM ŽIVILOM

Kakšna je definicija varovalnih živil oziroma kateri so kriteriji zanje? Kdo določa kriterije in ali se ti z novimi dognanji na področju zdravega prehranjevanja spreminjajo? Kako poteka »ocenjevanje« oz. postopek podelitve znaka varovalno živilo?

Znak varovalnih živil podeljuje Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije tistim živilom, ki ugodno vplivajo na ohranjanje našega zdravja, nas varujejo pred nastankom kroničnih nenalezljivih bolezni, med katerimi so tudi bolezni srca in ožilja. Pod znakom so napisane prehranske lastnost(i), ki jih ocenjujemo in zaradi katere (ih) je določenemu živilu znak podeljen. Te ugodne lastnosti za naše zdravje so nizka energijska vrednost, nizka vsebnost maščob, nasičenih maščob, veliko nenasičenih maščob, malo soli, malo sladkorja ali pa veliko prehranskih vlaknin. Komisija za podeljevanje pravice do uporabe znaka varovalnih živil, ki jo je do leta 2009 vodil prof.dr. Dražigost Pokorn,dr.med., je skupaj z društvom ustvarila temelje na katerih stoji označevanje živil že 26 let. Evropska unija je leta 2006 uzakonila kriterije za dovoljene prehranske trditve, ki pa se skladajo z normativom Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije za ocenjevanje živil, ki želijo pridobiti znak varovalnega živila. Vseskozi torej sledimo smernicam EU in slovenske zakonodaje in spremembam v prehranskih priporočilih ter temu primerno prilagajamo »Pravilnik za podeljevanje pravice do uporabe znaka in normativ za ocenjevanje živil«.

Podjetju, ki želi pridobiti znak za določeno pakirano živilo na društvu predhodno svetujemo glede tega. Na društvo je v presojo potrebno poslati veljavne analize tistih prehranskih lastnosti izdelka, ki jih določa normativ v omenjenem Pravilniku, deklaracijo in specifikacijo izdelka. Znak lahko pridobi in se z njim označi prijavljeni izdelek le v primeru, da ustreza kateri od prehranskih trditev in da je označen v skladu s slovensko zakonodajo.

Ali ima dodelitev znaka varovalno živilo neomejeno veljavo in kako je s preverjanjem kakovosti?

Znak, ki ga določeno živilo pridobi, se uporablja do takrat, ko je živilo v proizvodnji in se njegova sestava ne spremeni, ter je v skladu s Pravilnikom društva. Ustrezno živilo mora podjetje, ki je znak pridobilo, označiti z znakom srčka in pod njim napisati prehransko lastnost-i zaradi katere-ih je živilo pridobilo znak (nizka vsebnost ali brez maščob, nizka vsebnost ali brez nasičenih maščob, nizka vsebnost ali brez sladkorja, nizka vsebnost ali brez natrija/sol, visoka vsebnost ali vir prehranskih vlaknin, brez ali nizka energijska vrednost). V tabeli osnovnih hranil pa mora navesti tudi vsebnost teh parametrov. V tabeli osnovnih hranil, ki je v tem primeru po slovenski zakonodaji o označevanju živil obvezna, mora navesti tudi vsebnost teh hranil. Proizvajalec oziroma uporabnik znaka mora zagotavljati, da živilo z znakom srčka ohranja prehransko (-e) lastnost (-i) zaradi katerih mu je bil znak podeljen, kar je do uvedbe EU uredbe društvo vseskozi preverjalo z odvzemom izdelkov v trgovinah vsaj enkrat letno in  jih dalo v analizo pooblaščenemu laboratoriju.

Kaj znak varovalno živilo pomeni za proizvajalce, ki ga dobijo?

Za proizvajalca samega znak varovalnega živila pomeni razširitev ponudbe zdravju prijaznejših izdelkov, katere  nudi vse večjemu številu potrošnikov, ki se zavedajo, da so v veliki meri sami odgovorni za varovanje lastnega zdravja, med drugim tudi z zdravim načinom prehranjevanja. Zdrav življenjski slog, pravilna prehrana, veliko gibanja in odsotnost zdravju škodljivih razvad, je najučinkovitejša pot k zdravju.

Za dodelitev znaka podjetja/proizvajalci zaprosijo sami – koliko pa je po vaših ocenah tistih, ki ponujajo varovalna živila, pa se v sistem podeljevanja ne vključijo?

Za dodelitev znaka proizvajalci sami zaprosijo. Nimamo pa ocene koliko je tistih, ki imajo ustrezna živila, pa ne zaprosijo za znak. S projektom »Varovalno živilo« je društvo v devetdesetih letih spodbudilo živilsko industrijo, da je začela proizvajati živila, ki ljudem omogočajo uresničitev odločitve za zdrav način prehranjevanja in je s tem vplivalo na povečanje izbire takšnih živil v trgovinah. Danes je v trgovinah že več kot 300 živil z znakom srčka. Prof.dr. Dražigost Pokorn,dr.med., ki ga danes ni več med nami, je skupaj z Društvom za zdravje srca in ožilja Slovenije širil bistvo tega znaka – promocijo zdravih prehranskih navad ljudi.

Kaj pa varovalni jedilniki? Koliko ponudnikov jih ponuja in kakšni so kriteriji za ocenjevanje le-teh?

Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije podeljuje znak srčka tudi obrokom v obratih javne prehrane. Ustrezen jedilnik je s tem znakom označen v jedilnem listu (prvo ga je pridobilo Gostišče Arvaj v Kranju). Ocenjuje se vsebnost maščobe, nasičenih maščob, soli in energijska vrednost obroka.

Razmere v katerih živimo, zahtevajo, da večino dneva preživimo v službi, zaradi vse večje obremenjenosti z delom pa se veliko ljudi vrača domov utrujenih, nerazpoloženih za pripravo zdravega obroka, za telesno dejavnost in sproščanje. Ob vsem tem jih pričakajo še družinske obveznosti, ki omejujejo čas namenjen zdravemu načinu življenja. Takšni pogoji spodbujajo ljudi k hitrim izbiram –  da se prehranjujejo v restavracijah ali pa k nakupu živil hitre prehrane na ulici in že gotovih izdelkov v trgovinah. Tiste, ki se prehranjujejo zunaj, lahko znak srčka vodi tudi pri izbiri varovalnih jedilnikov.

Mnogi ne vedo kako lahko z malo denarja in malo časa pripravijo svež obrok hrane tudi doma. Pri izbiri živil v trgovini jih pri nakupu vodi znak srčka, živilo pa morajo znati doma tudi pripraviti na tak način, da bo jed prispevala k njihovem zdravju. Na primer piščančje prsi sodijo med meso z manj maščobe, a jih moramo tudi pripraviti tako, da bodo še vedno ohranile to svojo lastnost (npr. z uporabo malo ali nič maščob, dodatkom zelenjave, začimb)

Ne bomo torej cvrli in pekli živil na velikih temperaturah, več bomo dušili, kuhali, kuhali v pari, v mikrovalovni pečici, pekli v pečici, pripravljali hrano na žaru, z načini, ki ne zahtevajo dodatne uporabe maščob (v posodah, v katere za pripravo ni treba dajati velikih količin maščob – posode iz teflona, titana, plemenitega jekla).

Kaj lahko pričakuje potrošnik, ki kupi izdelek z oznako varovalno živilo – v smislu varovanja zdravja in zagotavljanja kvalitete?

Znak »srčka« je lahko naš vodnik pri nakupih živil v trgovinah. Bistvo tega znaka je promocija zdravih prehranskih navad ljudi. Varovalna živila so torej v pomoč pri spodbujanju ljudi k pridobitvi zdravega življenjskega sloga, k zdravemu in priporočljivemu načinu vsakdanje prehrane. Oznaka srčka nam sporoča, da pakirano živilo vsebuje nizko vsebnost maščob, nasičenih maščob, soli, sladkorja, ima nizko energijsko vrednost ali pa veliko prehranskih vlaknin. Z njim označen polnovreden kruh, testenine in pecivo, različne vrste müslijev ter vložena zelenjava vsebujejo veliko prehranskih vlaknin, ribe, mesni in mlečni izdelki imajo nizko vsebnost maščobe in nasičenih maščob, ustrezna olja imajo ugodno sestavo maščobnih kislin.

Vsak dan moramo poskrbeti tudi za našo prehrano, prehrano naše družine. Ob vsakodnevnih nakupih živilskih izdelkov v trgovinah se sprašujemo o različnih stvareh. Predvsem preberimo kaj je napisano na etiketah oziroma deklaracijah živil. Podatki raziskav kažejo, da približno dve tretjini potrošnikov najpogosteje preverja samo rok trajnosti in ceno izdelka, ena tretjina pa preverja tudi njihovo sestavo (IVZ,2011). Dobro bi bilo, da bi se to razmerje obrnilo in bi ljudje ne kupovali večinoma cenejših a za zdravje manj ugodnih živil. Na žalost se je povečala prav poraba kalorično bogatejših in hranilno siromašnih industrijsko predelanih živil, poraba osnovnih živil pa pada.

Zdrav način prehrane tudi v krogu naše družine

Velikokrat se izkaže, da se zavedamo napak, ki jih delamo – ne le pri načinu prehranjevanja – pa jih kljub temu ne uspemo odpraviti. Mnoge k spremembi ne prepričajo niti težave z zdravjem, ko se pojavijo. Ugodje, ki jim ga dajejo drobni, a redno ponavljajoči se »prekrški« odtehta njihove negativne posledice, ki se odražajo na poslabšanju zdravja. Ko osvojimo glavna pravila zdrave, priporočljive prehrane, jo počasi vključimo v naš vsakdan. Zdrava prehrana nas bo pričela navdajati z zadovoljstvom. Na začetku bomo zavestno načrtovali naše prehranjevanje – kaj in kdaj bomo jedli, kmalu pa se bomo na nov način privadili. Občasno si bomo seveda še vedno izbrali obrok »hitre hrane« – pico, hamburger, kakšno ocvrto jed – npr. dunajski zrezek, pommes frittes in prigrizek kot je čips, čokolada, torta in druge slaščice. Skozi naš dan pa bomo pojedli 5 obrokov (zajtrk, kosilo, večerja in med njimi dopoldanska in popoldanska malica). Jedi bomo pripravili iz več vrst kakovostnih živil. Čim več naj jih sestavljajo živila z veliko beljakovin, kot so ribe in meso (kolikor se da, odstranimo vidno maščobo z mesa), ki nam dajejo tudi večji občutek sitosti. Mesa in mesnih izdelkov pa ni potrebno uživati vsak dan, ampak je dovolj 2 do 3 – krat na teden, vmes ju nadomestimo z ribo ali stročnicami (soja, fižol, grah in podobno). Dodamo jim jedi iz polnovrednih žitnih zrn (testenin ali kruh iz polnovredne moke) ali pa neprečiščenega riža, kuhane in surove zelenjave. Privoščimo si tudi veliko sadja na vse načine – surovega, kuhanega, pečenega, sušenega.

Pomembno je, da bomo čez dan popili dovolj tekočine in se pri tem izogibali sladkim pijačam, ter se odžejali raje z vodo, nesladkanim čajem in občasno tudi s sadnimi sokovi (100% sadni delež).

In ne pozabimo – uživajmo ob hrani, sami ali pa v družbi.

SEZNAM ŽIVIL S SRČKOM, znakom Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije

ŽIVILA Z NIZKO VSEBNOSTJO MAŠČOBE IN NASIČENIH MAŠČOBNIH KISLIN

Perutnina Ptuj, d.d.,

  • Beli šink
  • Puranja šunka v ovitku
  • Piščančje prsi v ovitku
  • Prekajeni piščančji file
  • Puranji šink,
  • Piščančji file – prsno meso brez kože
  • Puranji file- prsno meso brez kože
  • Puranji file – zrezek
  • Ptujski ražnjiči – piščančji ražnjiči brez slanine
  • Piščančje prsi brez kože,
  • Fit nabodalca
  • Pečen piščančji zrezek

Pivka perutninarstvo, Košana

  • sveže piščančje meso – file prsa
  • prsi v ovitku
  • puranji file
  • puranji zrezki
  • stegna kuncev

Agromerkur, Murska Sobota

  • piščančja prsa – file

Frigomar, Izola

  • osliči – fileti

Tovarna mesnih izdelkov Košaki, Maribor

  • stisnjena govedina v ovitku
  • prešana šunka
  • šunka v ovitku

MIR Mesna industrija Radgona

  • toast šunka (konzervirano prašičje meso v kosih)
  • VITA (konzervirano goveje meso v kosih)
  • piščančja prsa v ovitku

Mesarija Arvaj, Kranj

  • pečen rostbeef z začimbami
  • svinjski hrbet z začimbami
  • pečena šunka
  • pečena junčja svinjska gnajt
  • goveja šunka v črevu
  • suha govedina – goveji pršut

Mesnine dežele Kranjske, Ljubljana

  • pečena govedina
  • lahka šunka

Pomurka, Murska Sobota

  • šunka v ovitku
  • lahka šunka

KZ Krka, Novo mesto

  • pizza šunka iz govejega mesa

Mlekarna Celeia, Arja vas

  • mleko 1,5% m.m.
  • UHT mleko 1,5 % m.m.
  • posneta skuta nepasirana
  • LINIA pasirana posneta skuta
  • jogurt- čvrsti 1,3 % m.m.
  • tekoči jogurt PP, 1,3 % m.m.
  • sadni tekoči jogurt – borovnica
  • sadni tekoči jogurt – jagoda
  • LCA 1,5% m.m.
  • LCA 1,2% m.m. – breskev
  • LCA 1,2% m.m. – borovnica
  • LCA 1,2% m.m. – jagoda
  • LCA 1,3% m.m. – borovnica
  • LCA 1,3% m.m. – jagoda
  • LCA 1,2% m.m. – višnja
  • LCA 1,2% m.m. žitni – sliva – figa
  • LCA 1,2% m.m. žita
  • LCA 1,2% malina, jagoda, žita

Pomurske mlekarne, Murska Sobota

  • posneti mlečni prah

Agroind Vipava, PE Mlekarna

  • Bifidus navaden
  • Bifidus jagoda
  • Lahki Yovi
  • vipavska posneta skuta

Ljubljanske mlekarne, Ljubljana

  • skuta – sveži pusti sir
  • navadni jogurt 1,3% m.m.
  • tekoči jogurt 1,3% m.m.
  • EGO navaden
  • EGO breskev ananas špinača
  • probiotično fermentirano mleko – drink Kako si? – z vlakninami
  • probiotično fermentirano mleko – drink Kako si? – breskev, marakuja z žitaricami
  • probiotično fermentirano mleko – drink Kako si? – pomaranča z jabolkom
  • probiotično fermentirano mleko – drink Kako si? – jagoda, rdeče grozdje, črni ribez
  • probiotični sadni jogurt s sladili Kako si? 0,1 % m.m. – jagoda
  • probiotični sadni jogurt s sladili Kako si? 0,1% m.m. – gozdni sadeži
  • sadni jogurt 1,3% m.m. – borovnica
  • sadni jogurt 1,3% m.m. – jagoda
  • sadni jogurt 1,3% m.m. – ananas
  • sadni jogurt 1,3% m.m. – višnja, banana z ovsenimi kosmiči
  • tekoči sadni jogurt 1,3% m.m. – banana, ananas
  • tekoči sadni jogurt 1,3% m.m. – gozdni sadeži
  • tekoči sadni jogurt 1,3% m.m. – jagoda

Banex, Slovenske Konjice

  • Safcol kosi tuna po italijansko
  • Safcol kosi tuna s paradižnikom in papriko
  • Safcol kosi tuna v česnovi pikantni omaki
  • Safcol kosi tuna z mehiško omako

ŽIVILA Z VEČ PREHRANSKIH VLAKNIN

Jata Emona d.o.o

  • ovseni otrobi
  • pšenični otrobi z ajdo

Ptujske pekarne in slaščičarne, Ptuj

  • posebni kruh 0,8 kg in pecivo 70g s sojo
  • graham kruh slaščičarne, Ptuj
  • graham pecivo
  • Skandinavski kruh

Žito,d.d.

  • ovseni kosmiči
  • ječmenovi kosmiči
  • rženi kosmiči
  • pšenični kosmiči
  • Sport müsli – žita
  • Sport müsli – sadni
  • Sport müsli – polnozrnati
  • Natura sport müsli – ovseni kosmiči
  • Natura sport müsli – tropski
  • Natura sport musli – alpski
  • graham špageti Grande
  • graham peresniki
  • sojini špageti Grande
  • valjani graham rezanci
  • pecivo Zdravo jutro
  • Zlati grisini – polnozrnati
  • Zlati prepečenec – polnozrnati
  • Kosobrinc – večzrnati kruh z ovsenimi otrobi
  • Hrski – švedski hrustljavi kruhki s pšeničnim drobljencem
  • Hrski – sezam švedski hrustljavi kruhki s pšeničnim drobljencem

Klasje, Celje

  • petzrnati kruh (rž, oves, lan, pšenica, sončnice)
  • rženi polnozrnati kruh

Kruh – pecivo, Maribor – sedaj ŽITO,d.d.

  • bavarski kruh
  • večzrnati kruh
  • finski kruh
  • žemlje z otrobi
  • graham bombetke
  • zrnate štručke
  • pecivo z ovsenimi kosmiči
  • kruh z ovsenimi kosmiči
  • polpečeno pekovsko pecivo – štručke z otrobi
  • Renski kruh
  • Krpanov kruh

Mlinotest, Ajdovščina

  • Vita graham rezanci
  • Vita valjani graham rezanci
  • Vita pirini rezanci
  • Vita sojini rezanci
  • Vita ajdovi rezanci
  • Vita pirini špageti
  • Vita pirini peresniki
  • ajdovi svaljki
  • ovseni kruh
  • kruh Lahko – dobro
  • sončnični kruh

Mercator Emba, Ljubljana

  • hrustljavi müsli s sojo in s sadjem – EMBI

Eta, Kamnik

  • sterilizirana sladka koruza v zrnju
  • steriliziran korenček
  • steriliziran grah
  • steriliziran grah in korenček
  • steriliziran stročji fižol
  • pasterizirana rdeča pesa
  • pasterizirani feferoni, nepekoči
  • pasterizirana mešana solata
  • pasterizirane kumarice
  • pasterizirana paprika
  • pasterizirana kisla repa
  • pasterizirano kislo zelje
  • ajvar – nepekoč

Droga Kolinska,d.d.

  • ajdova kaša
  • ječmenova kaša
  • ovsena kaša
  • ržena kaša
  • pira

ŽIVILA Z UGODNO SESTAVO MAŠČOBNIH KISLIN

Tovarna olja Gea, Slovenska Bistrica

  • Gea – Ekstra deviško oljčno olje (1L, 05L )
  • Gea – ekstra sončnično olje z visoko vsebnostjo oleinske kisline- jedilno rafinirano (1L, 0,5L)
  • Gea – sončnično olje z visoko vsebnostjo oleinske kisline – hladno stiskano (0,5L)
  • Gea – jedilno rafinirano ekstra rastlinsko olje  (1L, 0,5L)
  • Gea – Oljčno olje-Mešanica rafiniranega oljčnega olja in ekstra deviškega oljčnega olja (1L, 0,5L)
  • Gea – konopljino olje
  • Gea bučno – oljčno olje
  • Gea mandljevo olje
  • Gea olje makadamije
  • Cekin – Ekstra deviško oljčno olje (1L, 05L )
  • Cekin – OmegaVita – mešanica jedilnega repičnega olja in jedilnega rafiniranega lanenega olja
  • Cekin- Repica- Jedilno rafinirano repično olje ( 1L)
  • Cekin- Vital jedilno rafinirano sončnično olje z visoko vsebnostjo oleinske kisline (1L)
  • Cekin- Mediteran – mešanica ekstra deviškega oljčnega olja in rafiniranega repičnega olja (1L)
  • Zvezda – Jedilno rafinirano olje oljne ogrščice ( 1L)
  • Zvezda – Jedilno rafinirano arašidovo olje
  • Zvezda ekstra devoško oljčno olje

uvoznik: Merit Int.,Ljubljana

proizvajalec: Aceites Borges Pont., S.A. Španija

  • ekstra deviško oljčno olje

uvoznik: Emona obala Koper

proizvajalec: Carapelli Firence, S.p.A. Firenze, Italija

  • ekstra deviško oljčno olje Carapelli

VAROVALNI JEDILNIKI

Gostišče ARVAJ, Kranj

paradižnikova juha, puranova pletenica, riž s currijem, zelenjavna priloga, zelena solata,

hruška v vinu z mandeljni

Gostišče Perutnine Ptuj, Ptuj

Jedilnik 1: zelenjavna mineštra, mariniran piščančji file v belem vinu, slan krompir s špinačo,

solatni srčki z balzamičnim kisom in olivnim oljem, obložen ananas s sadno omako.

Jedilnik 2: porova juha s krompirjem, piščančji zvitki v jogurtovi omaki, zapečena ajdova

kaša, brokoli z mandeljni, berivka z rdečo redkvico, skutna strjenka z jagodnim kolijem.

Jedilnik 3: krepka zelenjavna juha s skutnim štrukljem, piščančja stegna v zelenjavni omaki,

sotiran krompir, paradižnik v solati.