Renata Okrajšek
S porastom bolnikov s srčnim popuščanjem se srečujemo že vsaj 20 let. Ocenjujejo, da se bo število bolnikov do leta 2040 podvojilo. Predvideva se, da ima v razvitih državah 1-2% populacije srčno popuščanje oz da je srčno popuščanje prisotno pri 10% populacije starosti nad 70 let. Smrtnost bolnikov z napredovalo obliko srčnega popuščanja je visoka, le 50% bolnikov z napredovalo obliko bolezni preživi 5 let.
Kaj je srčno popuščanje ?
O srčnem popuščanju govorimo takrat, ko srce ne more prečrpati zadostne količine krvi kot so potrebe organizma oz prečrpa dovolj krvi za ceno zadrževanja vode v telesu.
Zdravniki srčno popuščanje opisujemo kot klinični sindrom, skupek simptomov in znakov zaradi okvare srca. Ob tem ugotovimo zadrževanje vode v telesu in v krvi izmerimo povišano vrednost natriuretičnega peptida (NTproBNP ali BNP).
Dejavniki tveganja za nastanek srčnega popuščanja so: arterijska hipertenzija, koronarna srčna bolezen, sladkorna bolezen, debelost, družinske dedne bolezni srca, izpostavljenost toksičnim substancam (alkohol, kemoterapevtiki, okužbe).
Simptomi in znaki srčnega popuščanja
Simptomi so težave, ki jih opisujejo bolniki s srčnim popuščanjem in so najpogostejši razlog za obisk zdravnika.
Pogosti (tipični) simptomi srčnega popuščanja so: težko dihanje (dispneja), ortopneja (težko dihanje v ležečem položaju), nočna dispneja, zmanjšana telesna zmogljivost, utrujenost, otekanje nog.
Manj pogosti simptomi srčnega popuščanja so: nočni kašelj, piskanje v pljučih, pridobivanje na telesni teži (več kot 2 kg/teden), izgubljanje na telesni teži (nastopi v napredovali bolezni).
Znake srčnega popuščanja ugotavljamo zdravniki ob telesnem pregledu bolnika. Znaki srčnega popuščanja so: otekline nog, povečana jetra, tekočina v trebušni votlini, zastajanje tekočine nad pljuči, pospešen ali nereden utrip.
Diagnostika srčnega popuščanja
Prisotnost dejavnikov tveganja, posebno če so slabo urejeni, prisotnost simptomov srčnega popuščanja, ki se stopnjujejo ter nekateri znaki, ki jih opazijo že bolniki so zadosten razlog za obisk zdravnika z namenom, da postavimo diagnozo srčno popuščanje in uvedemo pravilno zdravljenje.
Na podlagi pogovora z bolnikom in telesnega pregleda se zdravnik odloči za dodatne preiskave. Pri bolnikih s sumom na srčno popuščanje je priporočljivo opraviti: elektrokardiogram (EKG), določiti vrednost natriuretičnega peptida (NTproBNP ali BNP), rentenogram prsnih organov, ultrazvok srca in laboratorijske preiskave (krvna slika, elektroliti, ščitnični hormoni, železo, zaloge železa, lipidogram, vitamin D).
Nabor preiskav je širok, vseh ni možno opraviti takoj, zato je smiselno najprej opraviti preiskave, ki so zdravniku na voljo v najkrajšem možnem času.
Nikakor ne smemo izgubljati časa, da so opravljene vse priporočene preiskave pred uvedbo zdravljenja. Zdravljenje je potrebno uvesti takoj, ko ima bolnik dejavnike tveganja za nastanek, simptome in znake ter je diagnoza srčnega popuščanja zelo verjetna.
Najpomembnejša preiskava pri postavitvi diagnoze in zdravljenju je ultrazvok srca. Z ultrazvokom pridobimo informacije o velikosti srčnih votlin, debelni sten, funkciji levega in desnega prekata, morfološko in funkcijsko lahko ocenimo srčne zaklopke. Ključna informacija je funkcija levega prekata oz iztisni delež levega prekata, ker je zdravljenje usmerjeno glede na iztisni delež.
Zdravljenje srčnega popuščanja
Zdravljenje srčnega popuščanja z oslabljeno funkcijo levega prekata (iztisni delež ≤ 40%)
Bolniki z oslabljeno funkcijo levega prekata potrebujejo zdravila in ukrepe, ki zmanjšujejo umrljivost, zmanjšujejo hospitalizacije in izboljšajo kvaliteto življenja.
Temeljna zdravila za zdravljenje so:
I.Zaviralci angiotenzinske konvertaze (enalapril, ramipril, lizinopril, perindopril) ali
zaviralci angiotenzinskih receptorjev (valsartan,losartan, candesartan) ali
zaviralci angiotenzinskih receptorjev v kombinaciji s sakubitrilom (sakubitril z valsartanom)
Ključna informacija za bolnika je, da zdravila prejemajo zaradi srčnega popuščanja in ne zaradi arterijske hipertenzije, zato zdravila ne smejo prenehati jemati, čeprav si zmerijo normalne vrednosti krvnega tlaka.
II.Zaviralci receptorjev beta (bisoprolol,karvedilol, nebivolol)
III.Zaviralci mineralokortikoidnih receptorjev (spironolakton, epleronon)
IV. Zaviralci natrij-glukoznega prenašalnega sistema 2 – SGLT 2 zaviralci (dapagliflozn,empagliflozin)
Pomembno je, da vsi bolniki dobijo zdravila iz vseh štirih temeljnih skupin, čim prej in v maksimalnem odmerku, ki ga bolnik prenaša. V primeru zastajanja tekočine v telesu so nepogrešljivi diuretiki. Za vse bolnike je priporočljivo, da jih v stabilnem stanju bolezni vključimo v program rehabilitacije.
Dodatne možnosti zdravljenja za nekatere bolnike so:
– v primeru prisotne atrijske fibrilacije antikoagulacijska terapija
– za uravnavanje srčne frekvence ob atrijski fibrilaciji digoksin.
– ob srčni frekvenci > 70/min v sinusnem ritmu je smiselna uvedba ivabradina.
– slabokrvnost in pomanjkanje železa zdravimo z nadomeščanjem železa v obliki infuzije.
Pri bolnikih je potrebno oceniti ali so kandidati za vstavitev dvokomornega srčnega spodbujevalca, ali so kandidati za vstavitev kardioverterja/defibrilatorja, ali imajo koronarno srčno bolezen, ki jo lahko zdravimo s kirurško ali perkutano revaskularizacijo, ali je prisotna zožitev ali puščanje srčne zaklopke, ki jo lahko kirurško popravimo
Zdravljenje srčnega popuščanja z ohranjeno funkcijo levega prekata (iztisni delež ≥ 50%)
Za zdravljenje bolnikov s srčnim popuščanjem z ohranjeno funkcijo levega prekata ni na voljo tako veliko učinkovitih zdravil in ukrepov kot za zdravljenje bolnikov z oslabljeno funkcijo levega prekata. Pri teh bolnikih je še toliko bolj pomembno, da iščemo vzrok bolezni in ga učinkovito zdravimo. Poiskati in zdraviti je potrebno vse kardiološke in ne kardiološke pridružene bolezni. Zaradi pogostega zastajanja tekočine v telesu so diuretiki nepogrešljivi.
V trenutnih priporočilih je pri bolnikih s pridruženo sladkorno boleznijo smiselna uvedba zaviralcev natrij-glukoznega prenašalnega sistema 2 (SGLT 2 zaviralec) ne samo zaradi uravnavanja sladkorne bolezni temveč tudi za zdravljenje srčnega popuščanja.
V izsledkih nedavno objavljene raziskave je bilo ugotovljeno, da so zaviralci natrij-glukoznega prenašalnega sistema 2 učinkoviti tudi v zdravljenju bolnikov s srčnim popuščanjem z ohranjeno sistolično funkcijo brez pridružene sladkorne bolezni. Pričakujemo, da bodo ta zdravila čimprej uvrščena na listo zdravil, da jih bomo lahko predpisovali tudi našim bolnikom.
Zaključek
Srčno popuščanje je pogosto bolezensko stanje. Število bolnikov bi lahko zmanjšali s preprečevanjem in obvladovanjem dejavnikov tveganja. Ob prisotnih simptomih in znakih je potrebna pravočasna diagnostika, iskanje vzrokov, ki so privedli do srčnega popuščanja in njihovo odpravljanje. Zdravljenje srčnega popuščanja po postavitvi diagnoze naj se začne čimprej in naj bo usmerjeno glede na iztisni delež levega prekata. Pri vsakem bolniku je potrebno oceniti, ali smo uporabili vse možnosti zdravljenja z zdravili in ali je bolnik kandidat za dodatne ne medikamentozne ukrepe.
Z ustreznim zdravljenjem tako zmanjšamo umrljivost bolnikov, zmanjšamo število hospitalizacij in izboljšamo kvaliteto življenja bolnika s srčnim popuščanjem.