Letos Svetovni dan srca tudi v Sloveniji obeležujemo enaindvajsetič. Geslo nam sporoča, naj z zdravim življenjskim slogom preprečimo bolezni srca in ožilja. K temu nas spodbujajo tudi aktivnosti Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije, sami pa moramo sprejeti odločitve in se odpraviti po poti do zdravja in zdravega srca.
Bolezni srca in ožilja so še vedno največje breme za sodobno človeštvo, pa čeprav se v zadnjem letu govori samo o bolezni COVID-19 in se bojimo predvsem novega virusa. Še več, srčnim bolnikom ta še dodatno povečuje tveganje.
Nočemo omalovaževati tveganj, ki jih predstavlja novi virus, toda ne smemo pozabiti, da zaradi srčno-žilnih bolezni umre 10-krat več ljudi kot zaradi okužbe z novim koronavirusom, zato ne smemo nikoli zanemariti pozornosti do svojega srca in ožilja. Letošnje geslo svetovnega dneva srca je zato zelo povedno:
Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije poziva vse ljudi, da še bolj skrbimo za zdravje svojega srca, seveda pa moramo upoštevati vsa upravičena strokovna priporočila za zmanjševanje nevarnosti okužb s koronavirusom. Ob tej priliki pa odločevalce o ukrepih za zajezitev okužbe s SARS-CoV-2 še enkrat odločno pozivamo, da ob ukrepih za zajezitev okužbe z njim, vedno pomislijo tudi na druge kronične nenalezljive bolezni, ki prav tako ogrožajo naša življenja in jih nikakor ne smemo zanemariti zaradi skrbi ob obstoječi epidemiji. Obnašati se moramo samozaščitno in preventivno glede vseh kroničnih nenalezljivih bolezni (npr. možganska kap, srčno popuščanje, sladkorna bolezen …). Kadar pa zbolimo in se pojavijo ali poslabšajo znaki teh bolezni, moramo nemudoma poiskati pomoč zdravnika. Pri tem seveda pričakujemo, da bo omogočen takojšen in ustrezen dostop do zdravnika.
Razžalostilo, a ne presenetilo, nas je sporočilo o poslabšanju telesne pripravljenosti in porastu prekomerne prehranjenosti in debelosti naših otrok, kot posledice delovanja šol na daljavo, v času epidemije bolezni COVID-19. To nas še posebej skrbi. Zdrava prehrana, dovolj gibanja in izogibanje nezdravim razvadam kot so kajenje, tvegano pitje alkohola, droge, pretirana uporaba elektronskih naprav, škodijo vsem ljudem. To vemo že dolgo, pa vendar podatki kažejo, da smo v pol leta vse to pozabili. V društvu smo ves čas poudarjali, da samoizolacija ne pomeni hišnega zapora in da se ljudje lahko gibljejo v naravi – ob upoštevanju zaščitnih ukrepov kot je zagotavljanje varne medsebojne razdalje. Redna aerobna telesna dejavnost namreč poleg tega, da izboljša dobro počutje in telesno pripravljenost, izboljšuje tudi odpornost.
Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije je ob 29. septembru, Svetovnem dnevu srca, pripravilo novinarsko konferenco, na kateri so govorci poudarili:
Prim. Matija Cevc, dr. med., predsednik Društva za srce, UKC Ljubljana, KO za žilne bolezni
»Bolezni obtočil so še vedno najpomembnejši »morilec« na svetu, saj povzroči skoraj 18 milijonov smrti. Čeprav smo v zadnjih 30 letih v Sloveniji dosegli velik napredek in znižali umrljivost zaradi bolezni srca in žilja za 50 %, v Sloveniji po zadnjih podatkih iz leta 2018 bolezni obtočil povzroče še vedno 33 % vseh smrti med moškimi (3298 primerov) in 44 % med ženskami (4563). Največ k temu prispevata ishemične bolezni srca (1927 smrti) in možgansko-žilne bolezni (1982 smrti). Zaradi bolezni obtočil je bilo 2018 kar 41.387 hospitalizacij (od tega 17.744 zaradi ishemične bolezni srca) ali kar 113 na dan! Še bolj pa skrbi, da je delež zgodnjih smrti (pred 65. letom starosti) zaradi bolezni obtočil 17 %. Nadloga srčno-žilnih bolezni torej še zdaleč ni obvladana!
Kaj narediti, da si ohranimo zdravo srce? Nobenega dvoma ni, da je najučinkovitejše in tudi najcenejše preventivno ukrepanje – izogibanje nezdravim življenjskim navadam kot sta npr. kajenje in pretirano sedenje ter spodbujanje zdravega življenjskega sloga in to že pri mladih – najbolje v vrtcih. Kar se namreč otroci nauče, to v odraslem obdobju tudi store. Če jih navadimo, da se prehranjujejo z zdravo in zaščitno mediteransko prehrano, ki je energetsko uravnotežena tako, da ne vodi v prekomerno telesno težo ali celo debelost, redno aerobno telesno dejavnost in tudi nekajenje – t. i. primordialno preventivo, s katero lahko pogosto preprečimo pojav zvišanega krvnega tlaka, krvnega sladkorja ali holesterola, bomo v veliki meri naredili največ za srce in ožilje. Ko pa je bolezen že prišla, pa je potrebno dodatno še skrbno, vztrajno in zanesljivo jemanje vseh potrebnih zdravil s čimer lahko zadržujemo napredovanje bolezni in zlasti tudi njene zaplete. Da bi prisotnost nevarnostnih dejavnikov pravočasno prepoznali, so potrebni tudi ustrezni pregledi in meritve. V Sloveniji imamo že vpeljan odličen preventivni program, ki naj bi zajel vse odrasle moške (med 35. in 65. letom) in ženske (med 40. in 70. letom). Ugotovitvam odklonov od zaželenih ravni pa morajo slediti tudi ukrepi in odgovornost vsakega izmed nas, da skuša kar se le da odločno obvladovati ali celo odpraviti dejavnike tveganja. Pri teh prizadevanjih nas ne sme ustaviti niti strah pred okužbo s COVID-19. Ni namreč koristi, če se iz strahu pred tem virusom zamudi pravi čas za ustrezno ukrepanje zlasti pri že prisotni bolezni obtočil. V zadnjega pol leta smo namreč priča številnim primerom, ki so se zaradi zamujenega in prepoznega pričetka zdravljenja zapleta dokaj pogosto končali z zelo slabim izidom zdravljenja.«
dr. Tjaša Vižintin Cuderman, dr. med,. podpredsednica Društva za srce, UKC Ljubljana, KO za žilne bolezni
»Bolezen COVID-19 je zelo kužna bolezen, ki v prvi vrsti prizadene dihalne poti in pljuča. Pri 80 % zbolelih poteka blago do zmerno, pri 15 % zbolelih je potek hud, pri 5 % pa kritičen. Pri hudem poteku bolezni je potrebno zdravljenje na navadnem oddelku bolnišnice, kritično bolni pa imajo prizadete tudi druge organe in so po več tednov zdravljeni v intenzivnih enotah. Bolniki s hudim in kritičnim potekom bolezni so tudi bolj nagnjeni k nastajanju krvnih strdkov. Krvni strdki lahko nastajajo v venah (venska tromboza, pljučna embolija) kot tudi v arterijah (možganska kap), kar bolnike dodatno ogroža. Pri vseh bolnikih, sprejetih v bolnišnico zaradi bolezni COVID-19, nastajanje krvnih strdkov zato aktivno preprečujemo, tako z zdravili kot drugimi ukrepi, vendar žal nismo vedno uspešni. Zato še vedno velja, da je najboljša zaščita preprečevanje okužbe. Tu lahko največ naredimo sami: z doslednim in pravilnim nošenjem zaščitnih mask, umivanjem in razkuževanjem rok, čim manj dotikanja površin in predmetov ter ust, nosu in oči, vzdrževanjem fizične razdalje ter izogibanjem krajev z veliko ljudmi. Še posebej je to pomembno za osebe, ki so bolj ogrožene za težak potek bolezni, torej starejše ljudi in bolnike s kroničnimi boleznimi, kamor sodijo tudi bolniki z boleznimi srca in žilja.«
Izr. prof. dr. Gregor Starc, prof. šp. vzg., Fakulteta za šport
»Ustrezna splošna gibalna učinkovitost, še posebej pa srčno-respiratorna vzdržljivost sta izjemno pomembni za zmanjševanje tveganj srčno-žilnih obolenj. Razvoj vzdržljivosti se začne že v otroštvu in zelo pomembno je, da otrok v odraslo dobo vstopi z dobro popotnico. V letu 2020 se ves svet sooča s pandemijo COVID-19 in išče rešitve za njeno zajezitev, žal pa se ob in zaradi reševanja te javnozdravstvene krize, dogajajo nove potencialne zdravstvene krize, oblikujejo se nove ranljive skupine. Slovenija je verjetno edina država na svetu, ki ji je zaradi sistema SLOfit in izjemnega dela učiteljev, uspelo takoj po preklicu epidemije izvesti meritve telesnih značilnosti in gibalnih sposobnosti otrok, na ta način pa smo dobili uvid v to, kakšne posledice je več kot dvomesečno zaprtje šol, prepovedi športnih vadb in uporabe javnih igrišč, pustilo na naši osnovnošolski populaciji. Negativni učinki so presenetili vse, saj so pri 2/3 otrok upadle vse gibalne sposobnosti, pri več kot polovici se je povečal delež podkožnega maščevja, debelost pa je narasla kar za 20 odstotkov. Srčno-dihalna vzdržljivost je pri tem utrpela kar 17 % padec, kar je izjemno slab obet za zdrav razvoj »korona generacije«. Stanje zahteva takojšnje iskanje rešitev in omejevanja škode, pri tem pa bo potreben širok konsenz družbe ter usklajeno sodelovanje zdravstvene, izobraževalne in športne stroke. Način, na kakršnega smo se lotili omejevanja širjenja okužb COVID-19 se je tako pokazal za neustreznega, saj je ob zmanjševanju tveganja okužb povečal vrsto drugih zdravstvenih tveganj naše najmlajše populacije.«
Viš. pred. Dušan Gerlovič, spec. mng., prof. šp. vzg., generalni sekretar Sokolske zveze Slovenije
»Sodelovanje z Društvom za zdravje srca in ožilja Slovenije je za Sokolsko zvezo Slovenije zelo koristno, saj bomo lahko naše udeležence redne vadbe v okviru športnega gibanja »S športom je življenje lepše 2020« dodatno spodbudili, da bodo poskrbeli za svoje »zdravo srce«. Največja dodana vrednost našega sodelovanja pa je v tem, da bomo poskušali k redni vadbi in skrbi za »zdravo srce« z gibanjem in zdravim načinom prehranjevanja, pridobiti nove NE-aktivne prebivalce Slovenije. V ta namen bomo na določenih točkah po Sloveniji (Ljubljana, Ormož, Ajdovščina, Sevnica, Kočevje, Ptuj …) skupaj z Društvom za zdravje srca in ožilja Slovenije izvedli strokovna predavanja in določene meritve. Vse te dejavnosti je potrebno tudi širše družbeno podpreti, saj nam je COVID-19 in s tem povezane težave, povzročil statistično pomembne negativne spremembe v motorično-gibalnem statusu prebivalstva v Sloveniji.«
Ob dnevu srca tudi ne smemo pozabiti na sladkorno bolezen, ki je tesno povezana s srčno-žilnimi boleznimi in predstavlja enega od pomembnejših dejavnikov tveganja za zaplete. Ljudje s sladkorno boleznijo imajo večjo možnost, da doživijo srčno in možgansko kap, večja je tudi možnost za nastanek kronične ledvične bolezni in za zaplete, kot sta diabetična
slepota in diabetično stopalo. Kot vsi kronični bolniki, naj bi tudi sladkorni bolniki dosledno skrbeli za urejen krvni sladkor in za redne obiske pri zdravniku tudi v času omejenega gibanja zaradi COVID-19. Vztrajanje pri skrbi zase lahko edino zares varuje osebo s sladkorno boleznijo pred zapleti malih in velikih žil.
Tudi letos bodo prireditve ob Svetovnem dnevu srca potekale po vsej Sloveniji, osrednja pa bo tradicionalno na Prešernovem trgu v Ljubljani. Povsod bomo poskrbeli, da bodo vsi lahko upoštevali priporočila stroke za preprečevanje okužb z virusom COVID-19.
Ne čakajmo na spremembe, ukrepajmo in živimo bolj zdravo že od danes naprej.
OSREDNJA PRIREDITEV OB SVETOVNEM DNEVU SRCA
Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije prireja prireditve po vsej Sloveniji, osrednja prireditev pa bo to soboto, 26. septembra od 10. do 13. ure na Prešernovem trgu v Ljubljani. O tej in drugih aktivnostih društva s podružnicami po Sloveniji, več preberite na www.zasrce.si.
Dodatne informacije:
prim. Matija Cevc, dr. med.: [email protected]
dr. Gregor Starc, prof. šp. vzg.: [email protected]
dr. Tjaša Vižintin Cuderman, dr. med.: [email protected]
prof. Dušan Gerlovič: [email protected]
Pokrovitelji aktivnosti letošnjega svetovnega dneva srca v Slovenji so podjetja: Boehringer Ingelheim, Novo Nordisk, Mylan, MSD.