O praznovanjih in naših navadah, povezanih z njimi, so preko ustvarjalne delavnice razmišljali učenci 2. c razreda OŠ Ivana Tavčarja Gorenja vas.
Na kaj vi pomislite, ko nekdo omeni besedo praznovanje?
»Rojstni dan! Poroka! Krst! God! Ko dobimo novega dojenčka! Sledi nekaj časa tišine in razmišljanja, nato razmišljanje prekine učiteljica – Kaj pa se dogaja na praznovanjih? Nato ponovno vsi učenci dvignejo roke, ker bi želeli deliti svoje izkušnje – Igramo se skrivalnice, skačemo na trampolinu, zadnjič, ko je imela moja soseda rojstni dan, smo jahali islandske konje. Pinjata! Jemo torto in pijemo sok.« Aha!
Kaj pa še lahko jemo in pijemo na praznovanjih?
»Najboljša je voda, ker je bolj zdrava od soka in kokakole. Jabolka! Suho sadje. Torta. Ampak torta ni zdrava! Piškoti, jabolčni zavitek …«
Otroci so nabirali in nabirali ideje in brez vzpodbude komentirali, kaj je zdravo in kaj ne. Imajo idejo in so ozaveščeni o zdravi prehrani, zato je zanimivo, da se v nekem obdobju ta miselnost spremeni in kar naenkrat postanemo Slovenci v samem evropskem vrhu pitja alkohola. Kje dobijo otroci, ti mali odrasli, ki jim je povsem jasno, da je na praznovanju bolje piti vodo kot sok, idejo, da bi tedensko pili alkohol in da alkohol kar naenkrat ni tako škodljiv kot sok na rojstnem dnevu?
Kaj pa vaši starši pijejo na praznovanju rojstnega dne ali na kakšni drugi zabavi?
»Pivo. Vino. Šnops. Moja mami pije gin tonik! Meni je ati že dal za poizkusiti pivo in je zelo slabega okusa.«
Menim, da preko teh odgovorov dobimo nekakšno korelacijo s prejšnjim vprašanjem. Starši so otrokom prvi vzor, njihovo okno v svet. Naj se učitelji, vzgojitelji in tudi posamezni starši še kako trudimo, da vzgajamo in učimo otroke o tem, kako alkohol ni zdrav, odrasli s svojim vzorom ves ta naš trud v trenutku izničijo.
Kaj pa alkohol človeku povzroči?
»Bruhanje. Glavobol. Vrtenje v glavi. Starši ne morejo voziti avta, če preveč popijejo.«
Če lahko otroke vzgajamo v zavesti, da je voda bolj zdrava od soka, se lahko potrudimo tudi z mladostniki in jim predstavljamo zgled, kjer alkohol ni glavni spremljevalec praznovanj in da se dobra volja, druženje in zabava ne pojavijo šele po tem, ko smo opiti.
Ali veš, da…
… je kar 81 odstotkov 15-letnikov v Sloveniji že poskusilo alkoholne pijače kljub prepovedi prodaje alkohola mlajšim od 18 let?
… je skoraj vsak tretji slovenski otrok je do 15. leta najmanj dvakrat opit?
… je v Sloveniji več kot 60 % osnovnošolskih otrok v stiku z alkoholom doma? Tako z napačnim zgledom vplivamo na otroke, da v povprečju pričnejo piti že pri 11. letih!
… polovica otrok, ki začne piti v osnovnošolskih letih, od njega postane odvisna?
… alkohol letno v Sloveniji povzroči za 234 milijonov evrov družbene škode, medtem ko s trošarinami in davki dobimo v blagajno zgolj 90 milijonov evrov?
… je milijon prebivalcev Slovenije je tako ali drugače prizadetih zaradi alkohola? Alkohol ima škodljive posledice tudi za ljudi, ki živijo v istem gospodinjstvu ali so blizu osebam, ki prekomerno uživajo alkohol, vpliva pa tudi na tujce – zlasti v primeru prometnih nesreč.
Zato se potrudimo, da te številke spremenimo na bolje in da bodo imeli ti otroci, ki vam danes predstavljajo svoje slike, več možnosti za zdravo odraščanje in zdravo življenje brez alkohola!
Avtorica prispevka:
Maja Vogrič, učiteljica 2. c OŠ Ivana Tavčarja Gorenja vas
Uporabljeni viri:
https://nijz.si/sl/sopa-skupaj-za-odgovoren-odnos-do-pitja-alkohola, dostopno 4. 11. 2020
https://www.keralkoholnimleko.si/, dostopno 4. 11. 2020
https://www.resni-ca.si/alkohol, dostopno 4. 11. 2020
Otroci so o odnosu do alkohola na praznovanjih razmišljali tudi v okviru projekta SOPA – Skupaj za odgovoren odnos do pitja alkohola.
