Pri obravnavi v diabetološki ambulanti se zdravniki pogosto srečujejo z določenimi vprašanji, ki jih zastavijo osebe s sladkorno boleznijo. Katera so ta vprašanja?
Zakaj se najboljše počutim ob vrednostih glukoze v krvi okrog 10 mmol/l, pri vrednostih glukoze v krvi okrog 6 mmol/l pa slabo. Ali je to normalno?
Vrednost glukoze v krvi 10 mmol/l je lahko normalna za kratek čas po obrokih, sicer pa gre za povišano vrednost glukoze v krvi. Ob vrednostih glukoze v krvi do 12 mmol/l običajno nimamo posebnih težav, telo se na njih “privadi” in jih dojema kot primerne (sploh, če so večino časa vrednosti glukoze v krvi povišane). Povišane vrednosti glukoze v krvi pa dolgoročno povečajo tveganje za razvoj kroničnih zapletov sladkorne bolezni, ki močno poslabšajo kvaliteto življenja. Za dobro urejeno sladkorno bolezen priporočamo, da so ciljne vrednosti glukoze v krvi na tešče in pred obroki med 5 in 7 mmol/l; dovoljen porast glukoze v krvi po obroku je do 3 mmol/l. Kadar se človek ob vrednosti glukoze v krvi 6 mmol/l počuti slabo, pomeni, da je bil dalj časa izpostavljen visokim ali zelo visokim vrednostim glukoze v krvi in je vrednost 6 mmol/l zanj pomembno znižanje, ki ga lahko čuti z različnimi simptomi in znaki. Slednji niso nevarni, telo pa potrebuje nekaj časa, da se privadi na to, da je vrednost glukoze v krvi 6 mmol/l pravzaprav ugodna in zaželena.
Kakšne so normalne vrednosti krvnega tlaka? Ali še velja, da se višajo glede na starost?
Za večino oseb s sladkorno boleznijo so ciljne vrednosti krvnega tlaka pod 130/80 mmHg; pri starejših osebah dopuščamo vrednosti do 140/90 mmHg. V primeru, da ima posameznik vrednosti krvnega tlaka povišane, svetujemo ukrepe zdravega življenjskega sloga (omejitev vnosa soli, ipd.) in uvedbo zdravil za zniževanje krvnega tlaka. Poudariti velja tudi, da je zelo učinkovit ukrep tudi zmanjšanje telesne teže, ob čemer je možno odmerke zdravil za znižanje krvnega tlaka tudi zmanjšati.
Že izbrani zdravnik mi je povedal, da imam povišan holesterol. Ali ga lahko znižam s prehrano?
S prehrano lahko vplivamo le na del maščob, ki jih imenujemo trigliceridi. Pri večini oseb s sladkorno boleznijo pa so povišane vrednosti celokupnega ter LDL-holesterola (“slabega holesterola”) ter znižane vrednosti HDL-holesterola (“dobrega holesterola”). Za zniževanje celokupnega in LDL-holesterola svetujemo zdravljenje z zdravili, saj sprememba prehranjevalnih navad običajno nima zadostnega vpliva. Zdravilo prve izbire so statini, ki jim lahko dodamo ezetimib, na voljo pa so tudi naprednejše možnosti za zniževanje holesterola v obliki injekcijskega zdravljenja (“biološka zdravila”).
Pred kratkim sem imel ugotovljeno sladkorno bolezen tipa 2, prejemam eno vrsto zdravil. Ali lahko z znižanjem telesne teže sladkorno bolezen pozdravim?
Glede na podatke iz raziskav so ugotovili, da pomembna sprememba življenjskega sloga, v okviru katere dosežemo znižanje telesne teže za 10 % ali več, lahko vodi v tako imenovano “remisijo sladkorne bolezni”, ko je možno normalne vrednosti glukoze v krvi vzdrževati brez zdravil. Za znižanje telesne mase je ključna prehrana z nizko vsebnostjo kalorij ter telesna dejavnost, s pomočjo katere vzdržujemo negativno energijsko bilanco. Pomembno pa je vedeti, da bo najverjetneje sčasoma potrebno ponovno uvesti zdravila za zdravljenje sladkorne bolezni.
Zakaj so meje oziroma ciljne vrednosti za holesterol pri različnih osebah različne?
LDL holesterol je tisti, za katerega je dokazana neposredna povezava s pojavnostjo srčno-žilnih dogodkov. Zato je pomembna tarča zdravljenja oziroma zniževanja holesterola, saj na ta način preprečujemo oziroma ščitimo pred pojavom srčno-žilnih zapletov, ko so srčni infarkt, možganska kap, ipd. Ciljne vrednosti LDL holesterola so odvisne od tega, v katero kategorijo srčno-žilne ogroženosti posameznik spada. Osebe, ki so zelo visoko ogrožene za srčno-žilni dogodek ali so tega že utrpele, imajo nižje ciljne vrednosti LDL holesterola (pod 1,4 mmol/l), saj jih je potrebno močno zaščititi pred pojavom novih oziroma ponovnih dogodkov. Pri osebah, ki imajo majhno ogroženost za srčno-žilne dogodke, pa dopuščamo višje ciljne vrednosti LDL holesterola (pod 2,6 mmol/l). Zato se med posamezniki ciljne vrednosti LDL holesterola razlikujejo.
Kako določite kakšna je ogroženost za srčno-žilne dogodke pri osebi s sladkorno boleznijo tipa 2?
Pri večini oseb s sladkorno boleznijo se lahko za izračun ocene tveganja za srčno-žilne dogodke uporabi enostavni točkovalnik oziroma orodje SCORE2-Diabetes. Ta poda tveganje, da bo posameznik v naslednjih 10 letih utrpel usodni ali neusodni srčno-žilni dogodek (srčni infarkt, možganska kap). Na osnovi ocenjenega tveganja se pogosto odločamo tudi za predpis zdravila z zaščitnim delovanjem na srčno-žilni sistem in ledvice (zaviralec SGLT-2 oziroma agonist receptorjev GLP-1).
Zdravnik je ugotovil, da imam ledvično bolezen. Ali je ta posledica sladkorne bolezni? Kaj lahko naredim, da upočasnim napredovanje ledvične bolezni?
Kronična ledvična bolezen se pojavi pri približno 40 % oseb s sladkorno boleznijo; dva najpogostejša razloga za nastanek kronične ledvične bolezni sta sladkorna bolezen in povišan krvni tlak (arterijska hipertenzija), ki se pogosto pojavljata skupaj. Za preprečevanje nadaljnjega slabšanja oziroma upočasnitev napredovanja ledvične bolezni poleg čim boljše urejene sladkorne bolezni in krvnega tlaka običajno predpišemo tudi zdravila z zaščitnim delovanjem na ledvice. To so zaviralci SGLT-2, zdravila obliki tablet, ki so sicer namenjena tudi zdravljenju sladkorne bolezni. Predpiše jih lahko diabetolog, nefrolog, družinski zdravnik ali zdravnik druge specialnosti. V zadnjem času imamo na voljo še novo zdravilo, ki deluje na zmanjšanje vnetja v ledvicah (finerenon) in tako nanje deluje varovalno, zdravnik ga lahko predpiše v določenih okoliščinah.
Takoj po telesni dejavnosti sem si izmeril glukozo v krvi, vrednost je bila višja kot pred telesno dejavnostjo. Ali to pomeni, da je telesna dejavnost zame škodljiva?
Nikakor ne! Telesna dejavnost ugodno vpliva na glukozo v krvi in tudi na druge dejavnike tveganja za srčno-žilne dogodke, hkrati tudi izboljša telesno zmogljivost. Pri intenzivni telesni dejavnosti (kolesarjenje, tek, borilne veščine, ipd.) lahko med aktivnostjo pride do porasta glukoze v krvi, ki pa se nato po zaključku telesne aktivnosti hitro normalizira, ugoden vpliv telesne dejavnosti na glukozo v krvi lahko traja tudi 24 ur po njenem zaključku. Med manj intenzivno telesno dejavnostjo (npr. sprehod) pa se običajno vrednost glukoze v krvi znižuje.
Za zaključek bi poudarili, da je pri obravnavi oseb s sladkorno boleznijo tipa 2 ključnega pomena timski pristop, ki vključuje družinskega zdravnika, diabetologa in zdravnike drugih specialnosti. Pomembno vlogo imajo tudi oseba s sladkorno boleznijo in njeni bližnji, skupen cilj pa je čim boljše urejena sladkorna bolezen in nadzor nad dejavniki tveganja, kar nudi zaščito pred srčno-žilnimi dogodki in drugimi kroničnimi zapleti sladkorne bolezni ter dolgoročno zagotavlja dobro kvaliteto življenja.
Piše: Mojca Lunder
Preberite tudi: