Piše: Staša Kaplan Pavlovčič
Dejavniki tveganja za nastanek srčno-žilnih bolezni so dobro znani, ne le med srčnimi bolniki pač pa tudi med zdravimi ljudmi, le malo srčnih bolnikov pa se zaveda, kako pomembno je ledvično delovanje za potek srčne bolezni in za odziv na priporočeno zdravljenje.
Podobno velja za ledvične bolnike, ki se premalo zavedajo, da ledvična bolezen že v začetni stopnji pomembno vpliva na pogostost in izraženost zapletov v srčno-žilnem sistemu. Bolezni srčno-žilnega sistema so na prvem mestu med vzroki smrti pri ledvičnih bolnikih. Podobno kot povišan krvni tlak, tudi slabše delovanje ledvic v začetni stopnji ne povzroča nikakršnih bolezenskih znakov. Ni bolečin, počutje je normalno, dokler ni delovanje ledvic že močno oslabelo. Bolezen je tedaj že na poti v končno ledvično odpoved, ko je potrebno zdravljenje z umetno ledvico ali presaditvijo ledvice, sicer bolnik v kratkem času umre. Tako lahko tudi kronično ledvično bolezen uvrstimo med »tihe ubijalce« podobno kot to velja za zvišan krvni tlak, ki pogosto spremlja ledvične bolezni.
Delovanje ledvic
Ledvice iz telesa izločajo odpadne snovi, ki so nastale pri presnovi beljakovin, uravnavajo ravnovesje vode in elektrolitov (na primer natrija in kalija, ki sta zelo pomembna pri delovanju srca) in skrbijo za ustrezno kislinsko-bazno ravnovesje. Pomembna je tudi hormonska funkcija, saj izločajo eritropoetin, vitamin D in renin.
Eritropoetin vpliva na število rdečih krvničk. Slabokrvnost lahko pomembno poslabšuje stopnjo in izraženost srčnega popuščanja pri srčnih bolnikih.
V ledvicah nastaja aktivna oblika vitamina D, ki je nujen za ravnovesje kalcija v telesu in torej vpliva na zgradbo in trdnost kosti.
Renin uravnava krvni tlak in je vpleten v aktivacijo posebnega mehanizma renin-angiotenzin, ki deluje na ledvice in srčno-žilni sistem. Pomemben je za ohranjanje pretoka krvi skozi ledvice in srce, kot na primer zadebelitev stene levega prekata, ki jo ugotovimo pri dolgotrajno povišanem krvnem tlaku.
Povezanost srca in ledvic
Ledvice in srčno-žilni sistem so funkcionalno tesno povezani. Bolezni srčno-žilnega sistema v ledvicah sprožijo številne živčno-hormonske odgovore, ki ohranjajo ledvični pretok krvi in krvni tlak. Zaradi medsebojne povezanosti delovanja obeh življenjsko pomembnih sistemov (skupno ju imenujemo kardio-renalni, to je srčno-ledvični sistem) vpliva slabše delovanje enega organa, na primer ledvic, na srčne bolezni ter na izbor in odmerjanje zdravil, ki jih potrebujejo srčni bolniki. Oslabljeno delovanje ledvic je pri srčnem bolniku kazalec slabše napovedi poteka (prognoze) srčne bolezni.
V zadnjih letih ugotavljamo, da se veča število starejših bolnikov (več kot 65 let) s kronično ledvično boleznijo, ki imajo srčno-žilne bolezni. Ledvično delovanje se hitreje poslabša po srčnem infarktu, možganski kapi in napoveduje večjo smrtnost teh bolnikov v primerjavi z bolniki, ki imajo normalno delovanje ledvic.
Zdravila in ledvice
Mnoga zdravila, ki jih uporabljamo pri zdravljenju srčno-žilnih in drugih bolezni, lahko vplivajo na ledvično delovanje. To so zdravila, ki jih uporabljamo v zdravljenju srčnih bolezni v vseh obdobjih; od zdravljenja povišanega krvnega tlaka do zdravljenja srčnega popuščanja, pa tudi druga zdravila, na primer pripravki za zmanjšanje vnetja in bolečin.
Med »srčno-žilnimi« zdravili pogosto uporabljamo zaviralce konvertaze in blokatorje angiotenzinskih receptorjev, ki večinoma ugodno delujejo tudi na ledvice, zdravila za odvajanje vode (diuretike) in zdravila, ki na ledvice lahko neugodno vplivajo (na primer nesteroidni protirevmatiki).
Najpogostejši vzroki kronične ledvične bolezni
Najpogostejša vzroka kronične ledvične bolezni sta sladkorna bolezen in nezdravljena ali slabo zdravljena arterijska hipertenzija, ki sta tudi najpogostejši bolezni, zaradi katerih pride do popolne odpovedi ledvic in je potrebno zdravljenje z umetno ledvico. Drugi vzroki so kronični glomerulonefritisi, nekatere prirojene bolezni ledvic, (na primer avtosomno dominantna cistična bolezen ledvic) in drugi.
Kazalci ledvične bolezni
Najpomembnejša zgodnja kazalca ledvične okvare sta povišana koncentracija serumskega kreatinina (pri moških koncentracija kreatinina enaka ali večja od 130 μmol/l) in izločanje beljakovine albumina s sečem – mikroalbuminurija.
Koncentracija serumskega kreatinina je zelo pomemben dejavnik tveganja za srčno-žilne bolezni in smrt, vendar serumski kreatinin ni dovolj natančen pokazatelj ledvičnega delovanja, zato se v svetu in pri nas uveljavlja določanje glomerulne filtracije. Izračunamo jo iz koncentracije serumskega kreatinina, starosti, spola in teže bolnika.
Mikroalbuminurija je občutljiv napovedni dejavnik za srčno-žilne bolezni in okvaro ledvic pri bolnikih s sladkorno boleznijo in pri bolnikih z dolgotrajno arterijsko hipertenzijo. Značilna vrednost izločanja albumina je od 30 do 300 mg v 24-urnem seču. Povezana je tudi s povečanim tveganjem umrljivosti zaradi srčno-žilnih bolezni.
Pri prebiranju navedenih dejavnikov tveganja lahko ugotovimo, da imamo vsi možnost, da preprečimo nastanek ali vsaj poslabšanje nekaterih kroničnih ledvičnih in srčno-žilnih bolezni. Zdravega življenjskega sloga ne smemo dojemati kot dieto ali kot zdravljenje, pač pa možnost zdravega načina življenja, ki nam zagotavlja dolgo in polno življenje.
Z zdravim življenjskim stilom in zdravljenjem navedenih dejavnikov tveganja pripomoremo k zaščiti srca, ožilja in ledvic ter uspešno zaviramo številne dejavnike, ki vplivajo na razvoj kroničnih ledvičnih in srčno-žilnih bolezni.
Dejavniki tveganja za ledvične in srčno-žilne bolezni
Dejavniki tveganja za kronično ledvično bolezen so primerljivi oziroma enaki, kot so dejavniki tveganja pri srčno-žilnih boleznih, razvrstimo jih lahko na več skupin. Na nekatere dejavnike nimamo vpliva, na številne lahko vplivamo sami ali v kombinaciji z zdravili.
Dejavniki tveganja za srčno-žilne in kronične ledvične bolezni
- Prisotnost bolezni
- sladkorna bolezen,
- kronična ledvična bolezen,
- aterosklerotična bolezen velikih žil,
- povišan krvni tlak,
- arterijska hipertenzija,
- dislipidemija,
- proteinurija,
- atrijska fibrilacija.
- Biološki dejavniki
- starost več kot 60 let,
- moški spol.
- Dejavniki življenjskega sloga
- kajenje,
- telesna dejavnost,
- prekomerna telesna teža,
- podhranjenost,
- slabši socialno-ekonomski status,
- psihofizični dejavniki (stres, depresija),
- preveliko uživanje alkohola.