Piše Aleš Blinc, glavni urednik revije Za srce
Lani ob tem času je bilo javno življenje ustavljeno zaradi epidemije in vroče smo si želeli cepiva proti kovidu, ki naj bi nam omogočilo povratek v normalno življenje.
Leto pozneje je polno cepljena le dobra polovica prebivalcev Slovenije, kovid po poletnem premoru ponovno divja zlasti med necepljenimi in zdravstvo ječi pod dodatnim bremenom, ki ga noče in noče biti konec.
Kopičijo se zamude pri obravnavi napredovalih srčno-žilnih bolezni, ki zahtevajo bolnišnične posege, veča se število prepozno odkritih rakavih bolezni… Mlajši del prebivalstva se zaradi dolgega poteka epidemije počuti utesnjenega in prikrajšanega, najbolj nezadovoljni glasno izražajo nestrinjanje s »pogoji PCT«, ki pa so najbolj smiseln protiepidemični ukrep doslej. Miru pred kovidom ne bo vse dotlej, dokler ne bo velika večina prebivalcev polno precepljenih ali prebolevnikov. Negativen rezultat testa lahko zagotovi varnost pred prenosom okužbe na okolico le za dan ali dva …
Dolgotrajna epidemija je seveda že terjala ekonomski davek, ki so ga sprva najbolj občutili zaposleni v turizmu, gostinstvu, prireditvenih dejavnostih, kulturi. Zdaj se ekonomsko breme zaradi naraščajočih cen energentov in transporta širi na celotno prebivalstvo.
Kako iz krize, ki ni le zdravstvena in gospodarska, temveč tudi kriza zaupanja, odnosov in vodenja?
Vsaka kriza, ki smo jo sposobni premagati, je tudi nova priložnost. Zakaj ne izkoristimo evropskega načrta za okrevanje in odpornost in vseh razpoložljivih lastnih sil za postopno, a premočrtno preoblikovanje Slovenije v družbo znanja, pametne in okolju prijazne industrije, odličnega zdravstva in zelenega, z zdravjem povezanega turizma, kot je vladi Republike Slovenije predlagal Strateški svet pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti? Pobuda je bila zaenkrat preslišana, srčno pa upam, da ne bo ostalo tako!