Je za žensko srce dovolj dobro poskrbljeno?
Piše: Nataša Jan
Evropsko združenje za srce (European Society of Cardiology) in Evropska mreža za srce (European Heart Network) sta se dogovorili za skupni projekt imenovan », EuroHeart«, sofinanciran s strani EU v okviru programa javnega zdravja. V Sloveniji smo sodelovali Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije in Združenje Kardiologov Slovenije ter delo v začetku leta 2010 uspešno zaključili. Moči sta obe organizaciji združili zato, da bi nadaljevali s spodbujanjem razvoja politike, ki obravnava bolezni srca in ožilja. Ta je v zadnji polovici tega desetletja zelo napredovala: Sklepi Sveta EU o spodbujanju zdravja srca (2004), Evropska listina o zdravju srca (2007), Resolucija EU parlamenta o ukrepih za obravnavo bolezni srca in ožilja (2007).
V projekt EuroHeart je združilo moči 16 držav s prizadevanjem za: okrepitev medsektorskega sodelovanja, pridobitev primerljivih informacij o politikah in ukrepih za spodbujanje zdravja srca in ožilja ter preprečevanje bolezni srca in ožilja, izboljšanje ozaveščenosti o boleznih srca in ožilja ter odkrivanje in zdravljenja teh bolezni pri ženskah po Evropi. V prvem delu smo se sodelujoči večinoma ukvarjali s pridobivanjem informacij o politiki in ukrepih za spodbujanje preprečevanja zdravja srca in ožilja, v posameznih državah.
slika 1: naslovnica prve brošure izdane v okviru projekta EuroHeart
V drugem delu smo se posvetili ugotavljanju umrljivosti, obolevnosti in deleža zastopanosti žensk v področju raziskav bolezni srca in ožilja v Evropi ter problematiki razlik med spoloma na področju bolezni srca in ožilja, ki ga bom v nadaljevanju bolje predstavila.
slika 2: naslovnica druge brošure izdane v okviru projekta EuroHeart
Ali je žensko srce drugačno?
Bolezni srca in ožilja so najpogostejši vzrok smrti pri moških in pri ženskah. Prve in zgodnje epidemiološke raziskave na področju bolezni srca in ožilja so bile zavajajoče v tem smislu, da so bolezni srca in ožilja predvsem težava moškega spola. Vzrok za to je bila zelo slaba vključenost žensk v te raziskave. Zapostavljenost žensk v raziskavah se je nadaljevala vse do nekaj let nazaj. V 62 randomiziranih kliničnih raziskavah, ki so bile objavljene med letoma 2006 in 2009 so vključili samo 33,5% žensk. Samo polovica kliničnih raziskav je izsledke ovrednotila ločeno, za oba spola. Še posebno je zapostavljenost žensk v raziskavah opazna pri zniževanju ravni holesterola, ishemični bolezni srca in srčnem popuščanju. Slaba zastopanost žensk v raziskavah s tega področja je vzrok, da premalo vemo o posebnostih in vzrokih razlik v razširjenosti bolezni srca in ožilja, klinični sliki in odzivih na zdravljenje bolezni srca in ožilja, pri ženskah.
Bolezni srca in ožilja so najpogostejši vzrok obolevnosti in umrljivosti žensk – pogostejši kot osteoporoza in rak skupaj. Ženske obolevajo za boleznimi srca in ožilja 10 let kasneje kot moški. Slaba stran teh bolezni pa je, da so pri ženskah znaki bolezni pogosto zelo neznačilni in zato nepravilno ocenjeni. Tveganje se povečuje z menopavzo. Ženska, ki zdravo živi je v rodni dobi zaradi zaščitnih učinkov spolnih hormonov estrogena in progesterona, nekoliko zaščitena pred angino pektoris, srčnim infarktom, možgansko kapjo in drugimi boleznimi srca in žil. Vendar ta zaščitni učinek ni zanesljiv pri ženskah, ki kadijo, so debele, se premalo gibljejo, imajo zvišan sladkor v krvi ali so bolehale za sladkorno boleznijo v nosečnosti. Estrogen s svojim direktnim delovanjem ugodno vpliva na krvne žile in srce, saj upočasnjuje nastanek ateroskleroze (zmanjšuje količino slabega in povečuje količino dobrega holesterola). Zaščitni učinek estrogena se po menopavzi zmanjšuje in po 65. letu starosti naravne zaščite zaradi estrogena ni več. Pomembno se poveča tveganje za razvoj srčno-žilnih bolezni, ki jih povzroča ateroskleroza, pogosto pa se povečajo tudi vrednosti holesterola in maščob v krvi.
V menopavzi ženske preživijo skoraj eno tretjino življenja in živijo dlje od moških, zato predstavljajo bolezni srca in ožilja zanje ter za njihove svojce veliko breme in pa breme tudi za socialni, zdravstveni in ekonomski sistem v naši državi.
Podatki o umrljivosti žensk zaradi bolezni srca in ožilja v Sloveniji v primerjavi z državami EU kažejo, da je umrljivost pri nas višja, vendar ne pri vseh srčno-žilnih boleznih.
V Sloveniji imamo dober nacionalni program primarne preventive bolezni srca in ožilja, ki poteka od leta 2002. Do sedanji podatki programa kažejo, da so pri nas bolezni srca in ožilja še vedno večji problem pri moških kot pri ženskah. Kljub temu moramo ženskam posvetiti več pozornosti kot doslej, še posebej preventivi v smislu zmanjševanja za zdravje škodljivih vedenjskih dejavnikov tveganja.
Epidemiološki podatki kažejo, da so Slovenke v primerjavi s Slovenci bolj telesno dejavne, manj je kadilk, manj jih prekomerno uživa alkoholne pijače, v enaki meri imajo povišan krvni tlak, manj jih ima zvišano raven glukoze v krvi, manj jih ima zvišan indeks telesne mase (a jih ima več prevelik obseg pasu in več jih je debelih) in več jih ima zvišano raven holesterola v krvi.
»Rdeči alarm za ženska srca«
V okviru projekta EuroHeart je bila v novembru leta 2009 v Franciji organizirana konferenca, na temo bolezni srca in ožilja pri ženskah. Predstavljena je bila problematika razlik med spoloma glede bolezni srca in ožilja in podarjeno potrebno ukrepanje za izboljševanje osveščenosti ljudi glede tega. Takrat je bila izdana tudi publikacija z naslovom »Red Alert on Women’s Hearts, Women and cardiovascular Research in Europe« (Rdeči alarm za ženska srca). V njej so bila objavljena dejstva o neenakostih med spoloma v raziskavah bolezni srca in ožilja in priporočila za izboljšanje stanja na tem področju.
Ta priporočila so:
– spodbujati in podpreti pobude, ki izboljšajo osveščenost in preprečevanje bolezni srca in ožilja,
– obvladovati dejavnike tveganja ( spodbujanje zdravega življenjskega sloga, zlasti učinkovitejše preprečevanje oz. opuščanje kajenja pri mlajših ženskah),
– spodbujati pobude, ki izboljšajo naše poznavanje o dejavnikih tveganja, kliničnem poteku, zdravljenju in rehabilitaciji bolezni srca in ožilja pri ženskah
– spodbujati znanstveno raziskovanje razlik med spoloma v srčno-žilni medicini in več pozornosti nameniti raziskovanju ločenem po spolu, predvsem na področju ishemične bolezni srca, hiperholesterolemije in srčnega popuščanja, dodatnemu proučevanju vloge hormonskega nadomestnega zdravljenja, podpreti raziskave o tveganju za razvoj sladkorne bolezni tipa 2 pri ženskah z moteno presnovo krvnega sladkorja v nosečnosti,
– proučiti patofiziološke vidike nastanka razvoja čezmerne telesne teže in debelosti glede na spol v vseh starostnih obdobjih,
– razjasniti razloge za manj ugoden potek stabilne angine pektoris in potrjene koronarne bolezni pri ženskah,
– podpreti raziskave pri bolnikih s srčnim popuščanjem in ohranjeno sistolično funkcijo levega prekata (ki je pogostejše pri ženskah),
– preučiti razloge za razlike med spoloma v pojavnosti možganske kapi in invalidnosti po kapi,
– raziskave o razlikah med spoloma v učinkovitosti zdravil za srčno-žilne bolezni morajo bolje odražati in zastopati žensko populacijo, potrebnih je več informacij in raziskav o neželenih učinkih zdravil pri ženskah, nujne so raziskave o hormonskih pripravkih in njihovi povezavi s srčno-žilnimi boleznimi.
Na koncu publikacije je poudarjena potreba po dodatnem razumevanju vpliva življenjskega sloga, prehrane, telesne dejavnosti na razvoj bolezni srca in ožilja, še posebno po menopavzi.
Klinični potek in zdravljenje bolezni srca in ožilja se med spoloma pomembno razlikujeta (možnosti zdravljenja morda niso enako učinkovite in varne za ženske in moške). Razumevanje razlik med spoloma lahko izboljša klinično obravnavo bolezni srca in ožilja in v prihodnje dodela strategije prepoznavanja in zdravljenja teh bolezni, ki se bodo glede na spol razlikovale.
Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije bo v juniju organiziralo številne aktivnosti v okviru mednarodne akcije “Go Red for Women”, Svetovne zveze za srce (World Heart Federation). S to akcijo se bomo pridružili številnim državam po svetu, ki so na podoben način že pripomogle k večji osveščenosti in informiranosti o bolezni srca in ožilja ter kapi.
slika 3: Logo mednarodne akcije Svetovne zveze za srce »Go Red for Women«
Viri:
Stamba-Badiale M. Red Alert on Women’s Hearts. Women and Cardiovascular Research in Europe. Brussels: European Heart Network, European Society of Cardiology, 2009:1-29.
Fras Z. ed. Slovenski forum za preventivo bolezni srca in žilja 2010. Zbornik prispevkov. Ljubljana: Združenje kardiologov Slovenije – Slovenska hiša srca, 2010:1-67.
European Heart Network: Red alert on women’s Hearts, 2010. Dostopno na URL: http://www.ehnheart.org/euroheart/publications-wp-5-wp-6.html.
World Heart Federation: Go Red for Women. URL: http://www.world-heart-federation.org/what-we-do/awareness/go-red-for-women/