Srčni bolniki imajo občasno tudi kakšne druge zdravstvene težave. Kako je s tesnobo in močno povečanim srčnim utripom zanima in skrbi našo bralko. Odgovarjata ji prim. Boris Cibic, dr. med. in prof. dr. Aleš Blinc, dr. med.
Vprašanje bralke:
»Spoštovani,
stara sem 24 let in imam že 3 leta težave z anksioznostjo. Velik poudarek pri tem je, da se mi ob tesnobi poviša pulz, normalno ga imam okrog 70-80, če sem res zelo umirjena pa tudi okrog 60/min. No v trenutkih strahu, tesnobe (povezane z anksioznostjo) pa moj utrip naraste tam 100-120/min. Pri prvem paničnem napadu je pa bil celo 163/min. Bojim se, da se mi še kdaj pojavi tako hiter, ker je bilo res groznoooo….
Lani sem imela neko rutinsko operacijo, bilo me je zelo strah in bila sem zelo tesnobna.. in so mi pred tem delali EKG, seveda sem takoj omenila svoje težave… sprva je bil pulz 150/min, po 15 min merjenja mi je padel na 123/min, bolj se nisem mogla umiriti. Takrat je na EKG zapisu prvič se izpisalo proksimana supraventrikularna tahikardija. V prejšnjih primerih je pa vedno pisalo samo sinusna tahikardija.
Kasneje je zdravnica napisala PSVT – anksioznost. Takrat je samo rekla, da je tak pulz zaradi tesnobe. Mi lahko prosim poveste kaj več? Ali je to nevarno?
Hvala in lp.«
Opomba: Vprašanje je bilo posredovano po e–pošti in je delno lektorirano.
Odgovor prim. Boris Cibic, dr. med. in prof. dr. Aleš Blinc, dr. med.
Srčni ritem zdravega človeka imenujemo sinusni ritem, saj električni impulzi izvirajo is skupka električno aktivnih celic v zgornjem delu desnega srčnega preddvora, ki jih imenujemo sinusni vozel. Med mirovanjem znaša srčna frekvenca sinusnega vozla običajno 60-80 /minuto, o sinusni tahikardiji pa govorimo, kadar srčna frekvenca preseže 100/min. Sinusna tahikardija je normalna prilagoditev na telesni napor, nastane pa tudi ob povišani telesni temperaturi ali vznemirjenju, saj se takrat sproščata noradrenalin in adrenalin, ki pospešita frekvenco in moč srčnega utripanja. Za sinusno tahikardijo je značilno, da se srčna frekvenca ob sprožilnem dejavniku poveča postopoma, lahko sicer precej hitro (že v nekaj sekundah), in se ob prenehanju sprožilca tudi postopoma umiri.
PSVT je kratica za paroksizmalno supraventrikularno tahikardijo, o kateri smo v tej rubriki pisali v pretekli številki. Pri PSVT nenadoma nastane »kratek stik« v električnih prevodnih poteh srčnih preddvorov, kar omogoči kroženje električnega impulza s frekvenco, ki je običajno večja od 150/min. PSVT se večinoma pojavi brez očitnega sprožilca in se tudi nenadoma prekine.
V zapisu EKG je težko ločevati hitro sinusno tahikardijo in PSVT, saj se val P (značilen za normalni sinusni ritem) praviloma zlije z valom T. Od tod izvira napaka računalniškega algoritma, ki je odčital vaš EKG. Podatek, da je srčna frekvenca med vašo tesnobnostjo variirala med 150 in 123/min močno govori v prid sinusni tahikardiji.
Sinusno tahikardijo vedno zdravimo vzročno; v vašem primeru je na mestu preprečevanje oz. blaženje napadov anksioznosti. Kadar se bliža ali se že pojavi napad anksioznosti, pomaga, če dihamo poudarjeno počasi, zapremo oči in si zamislimo, da smo na varnem kraju. Lahko se tudi zamotimo, npr. štejemo od 100 nazaj. Po posvetu z vašim zdravnikom prihaja v poštev ob stresnih situacijah zdravilo is skupine benzodiazepinov in/ali blokatorjev beta.