Dragi bralci,
želimo vam lepe, mirne in s toplino prijateljskega objema praznike ter veliko zdravja, osebnega zadovoljstva in ljubezni v letu 2020.
Ker je leto 2019 potekalo v znamenju osveščanja o ekologiji in vplivu človekovega ravnanja na Zemljo, vas vabimo k branju spodnjega prispevka, ki ga je napisal urednik naše revije Za srce prof. dr. Aleša Blinca. Za 2020 pa nam vsem želimo, da premislimo, kako smo lahko bolj prijazni ne le eden do drugega, temveč tudi do našega planeta in vsemi, ki bivajo na njem.
Vem želi ekipa Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije
.
Ohranimo Zemljo, saj nimamo druge
Piše: prof. dr. Aleš Blinc
Ko se dolgočasimo, nam niti na kraj pameti ne pride, kako zapletena bitja smo v resnici in kaj vse potrebujemo za svoj obstoj. V življenju vsakega posameznika se prepletajo biološki, psihološki in družbeni procesi, ki jih tudi najboljši znanstveniki razumejo le deloma. Kako kompleksno postane šele, ko milijarde ljudi stopajo v odnose s soljudmi v svoji bližnji in daljni okolici, ne le neposredno, temveč tudi preko sodobnih komunikacijskih povezav!
.
Čim bolj zapleten je sistem, tem manjšo spremembo pogojev za svoj obstoj lahko prenese. Naj ponazorimo: če bi se Evropa zaradi globalnega segrevanja za borih 5-10 oC spremenila v veliko puščavo, bi se naše vrste hudo razredčile in udobja, kot ga poznamo danes, ne bi bilo več. Za primerjavo, na Luni temperatura vsak dan niha od +127 oC med izpostavljenostjo soncu do – 173 oC v senci, pa se nihče ne razburja, ker tam pač ni nikogar, da bi se razburjal. Neživi sistemi prenesejo veliko večja nihanja pogojev za svoj obstoj kot okoljski sistemi z živimi bitji.
.
Vesolje je nastalo z »Velikim pokom« pred 13,7 milijarde let. Sprva je bilo izredno majhno in nepopisno vroče, se je pa zelo hitro širilo. Trajalo je približno 380.000 let, da se je vesolje toliko ohladilo, da so se gradniki atomskih delcev lahko sestavili v preproste atome vodika, ne da bi v naslednjem trenutku že razpadli. Gravitacijska sila je pričela zbirati atome vodika »na kupih«, ki so približno 200 milijonov let po Velikem poku ob zlivanju jeder vodika v jedra helija in oddajanju energije zasvetili kot zvezde. Vesolje je bilo še vedno zelo preprosto: ponekod nepredstavljivo vroče zvezde, med njimi pa hladna in temna praznina. Ko so prve zvezde zaključevale svoj obstoj, je iz vodika in helija nastala množica bolj zapletenih kemijskih elementov in preprostih molekul, ki so postali gradniki za skalnate planete, med katere sodi tudi Zemlja. Zgolj na tistih skalnatih planetih, kjer je toplote ravno prav, ne preveč in ne premalo, da se je voda lahko obdržala v tekočem stanju, je mogoč nastanek in obstoj življenja. Prvi mnogocelični organizmi so na Zemlji nastali pred približno 600 milijoni let, človek pa pred približno 200.000 leti.
.
Med vsemi živimi bitji na Zemlji je le človek razvil jezik in pisavo do stopnje, ki omogoča prenos znanja »skozi čas in prostor«, kar pomeni, da se lahko učimo od prednikov in prostorsko oddaljenih sodobnikov. Po zaslugi znanja, ki je omogočilo uporabo fosilnih goriv, se je industrijska proizvodnja v 20. in 21. stoletju nesluteno povečala in omogočila širokim množicam kakovost življenja, ki bi nam jo v ne tako davni preteklosti zavidali kralji.
.
.
Ceno industrijske rasti in dobrega življenjskega standarda pa naš planet plačuje s segrevanjem ozračja, ki mu po hitrosti naraščanja povprečne temperature menda ni para v celotni zgodovini Zemlje. Ali si, na račun današnjega blagostanja, lahko privoščimo ugonobiti naš ekosistem?
.
Ustanovitelj podjetja Tesla, Elon Musk, razmišlja o selitvi človeštva na Mars, ki pa z dnevnim nihanjem temperature za približno 90oC in z atmosfero, ki jo sestavlja 95 % CO2, ni ravno gostoljuben. Najbližje ozvezdje Alfa Centauri je od Zemlje oddaljeno 4,3 svetlobna leta. Če bi tja potovali s približno 5 % svetlobne hitrosti, kar je mnogo hitreje, kot zmorejo današnje rakete, bi potovali 100 let. Na cilj ne bi prispeli rosno mladi, predvsem pa ne bi imeli nikakršne garancije, da nas tam čaka kakšen naseljiv planet.
.
Bolje bo, da se osredotočimo na to, kako Zemljo prepustiti naslednjim generacijam v čim boljšem stanju. Če kupujemo domačo hrano, se borimo proti izpustom toplogrednih plinov, ki jih ustvarja transport na dolge razdalje. Če hodimo peš ali se vozimo s kolesom, namesto da bi se vozili z avtom, koristimo okolju in lastnemu zdravju. Če izoliramo hišo, tako da potrebuje manj ogrevanja, tudi prispevamo k izboljšanju kakovosti ozračja. Če glasujemo za politike, ki z varovanjem okolja in trajnostnim razvojem mislijo resno, smo kupili srečko, ki lahko celo zadene.
.