Pišeta: prim. Matija Cevc, dr. med. in Franc Zalar
Preprečevanje kroničnih nenalezljivih bolezni (med njimi prevladujejo bolezni srca in ožilja) oziroma obvladovanje tveganj za njihov nastanek, je temeljno poslanstvo našega društva. Hkrati je obvladovanje kroničnih nenalezljivih bolezni izjemno pomembno za kakovost življenja bolnikov in njihovih svojcev.
.
Koliko smo pri našem poslanstvu uspešni, koliko je seveda pri tem uspešna tudi naša zdravstvena politika in drugi dejavniki na področju preventive, ugotavljamo tudi z anonimnimi anketami. Pred leti smo tako izvedli anketo o posledicah uvajanja terapevtskih skupin zdravil z vidika pacientov, lani pa anketo o urejenosti kroničnih nenalezljivih bolezni. Rezultati prve ankete so nam pomembno pomagali, da smo bili v dialogu s pristojnimi uspešnejši pri zagovarjanju interesov kroničnih bolnikov.
.
Druga anketa je bila vsebinsko obsežnejša, saj je zajemala celovito obvladovanje kroničnih nenalezljivih bolezni. V nadaljevanju prikazujemo podrobnejšo analizo nekaterih odgovorov in naše ugotovitve, ki jih bomo uporabljali pri načrtovanju naših aktivnosti na področju zagovorništva.
.
Anonimno anketo je izpolnilo 255 anketirancev, od tega je v analizo zajetih 226 korektnih odgovorov. Med njimi je 171 anketirancev (73 %) odgovorilo, da imajo vsaj 1 kronično nenalezljivo bolezen.
Največ (105 ali dobrih 61 %) ima zvišan krvni tlak, povišane krvne maščobe ima 65 ali 38 %, sladkorno bolezen ima 39 ali 22,8 %. Bolezni srca (brez konkretne navedbe) je imelo 85 ljudi ali 49,7 %, astmo 18 (10,5 %), raka 13 (7,6 %).
Iz tega lahko zaključimo, da je na anketo odgovorilo daleč največ ljudi, ki imajo bolezni srca in ožilja. Sicer so anketirani imeli še 45 različnih KNB, vendar vsako največkrat le po 1 anketiranec: npr.: luskavica, osteoporoza, artroza, avtizem idt.
Kdo zdravi bolnike
Na vprašanje, kdo jih zdravi, je 157 (67 %) odgovorilo, da jih zdravi osebni zdravnik, 127 (54 %) zdravijo tudi specialisti. Pri zdravilcih se zdravijo 4 (2 %), 17 (7 %) jih je izjavilo, da se zdravijo sami.
.
Jemanje zdravil
Velika večina (87 % ali 179 od 205-tih, ki so odgovorili na to vprašanje) jemlje zdravila za svojo KNB. Največ jih jemlje 1, 2, 3, 4 ali 5 različnih zdravil (ustrezni odstotki so: 10; 12; 11; 10; 7), le en anketiranec je odgovoril, da jemlje 10 različnih zdravil.
Redno jemlje zdravila 74 % anketiranih, sorazmerno redno 4 % (uporabi 50 % – 80 % vseh predpisanih zdravil mesečno), občasno 3 % (uporabi manj kot 25 % predpisanih zdravil mesečno).
Na vprašanje, ali so že kdaj opustili jemanje zdravil, je 43 anketirancev (18 %) odgovorilo z da (na to vprašanje je odgovorilo 195 udeležencev ankete). Večina od teh (53 %) je kot vzrok opustitve navedlo stranske učinke zdravila. Le eden je odgovoril, da je opustil jemanje zdravil v soglasju z zdravnikom. Kot razlog za opustitev jemanja zdravil navajajo še: imajo preveč predpisanih zdravil; ne zaupajo zdravilom; raje imajo naravna zdravila; ni bilo nobenega efekta jemanja zdravil.
Večina (77 %) je odgovorila, da jim je navodila za uporabo zdravila in morebitne stranske učinke razložil zdravnik, 37 % farmacevt, 6 % medicinska sestra. Slaba polovica (47 %) navaja, da so tudi prebrali priložena navodila, 13 % jih je iskalo dodatne informacije na internetu.
Največ anketirancev ocenjuje, da se je urejenost njihove KNB izboljšala, 30 % jih ocenjuje, da je stanje nespremenjeno. Le 6 % jih ocenjuje, da se je stanje njihove KNB poslabšalo, 10 % pa da se je bistveno izboljšalo.
Skoraj polovica (48 %) je že zamenjala zdravila za svojo KNB. Od tega največ zaradi pojava neželenih učinkov (45 % ali 45 anketirancev) in 33 % (30) zaradi neučinkovitosti zdravila.
Od 193 odgovorov jih je 148 (77 %) pripravljenih doplačevati za zdravila, 45 (23 %) pa ne. Mesečno so pripravljeni doplačevati: do 5 € 46 (30 %) anketiranih; od 6 do 10€ 47 (31 %). Skupaj je do 10 € pripravljeno doplačevati 61 % bolnikov. Od 11 do 15 € bi jih doplačevalo 11 %, od 16 do 20 € pa 13 % anketiranih, 15 % anketiranih ni pripravljenih ali ne more doplačevati za zdravila. Kot razlog jih največ navaja, da bi zdravila morala biti plačana iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, 14 % pa, da nimajo denarja.
Velika večina anketirancev (80 %) je odgovorila, da so člani nevladnih organizacij, kot so različna društva bolnikov.
.
Kaj lahko sklepamo na podlagi te ankete?
Najbolj bode v oči podatek, da le tri četrtine kroničnih bolnikov redno jemlje predpisana zdravila, in da kar približno ena petina bolnikov zdravil sploh ne jemlje ali pa jih jemlje le občasno. Velik je tudi delež tistih, ki se za opustitev jemanja zdravil odloči brez posvetovanja z zdravnikom.
Še bolj zaskrbljujoči so podatki o pripravljenosti za doplačevanje zdravil. Ponovno se je potrdilo (tako kot pri prvi anketi), da je razmeroma velik delež bolnikov, ki ne zmore doplačevati zdravil. To je ponovno opozorilo vsem, ki v tej državi odločajo o zdravstveni politiki, da doplačila zdravil z veliko verjetnostjo povzročajo slabšo urejenost kroničnih nenalezljivih bolezni.
Kar 80 % anketirancev je odgovorilo, da so člani vsaj ene nevladne organizacije s področja zdravja. Ker je splošno znano, da so članice in člani nevladnih organizacij bolj ozaveščeni od nečlanic/nov, moramo anketo oziroma njene rezultate jemati zelo resno. Brez velikega tveganja namreč sledi zaključek, da je urejenost kroničnih nenalezljivih bolezni v splošni populaciji (v celotni slovenski družbi) slabša od te, ki jo kaže naša anketa.
.