Piše: Petra Aleš
Letos smo si v društvu zadali delovno poletje. Konec junija smo se prvikrat sestali s predstavniki Cerkve Jezusa Kristusa Svetih iz poslednjih dni, pri nas bolj znane kot mormonske cerkve, ki so iskali partnerja za organizacijo koncerta ameriškega pianista Paula Cardalla v Sloveniji. K projektu smo pristopili zaradi skupnega interesa – koncert posvetiti otrokom, rojenim s prirojeno srčno napako. Paul Cardall je namreč tudi sam rojen s hudo prirojeno srčno napako in zadnjih 6 let živi s presajenim srcem.
Cardallovo poslanstvo je, s svojo prisotnostjo, povsod, kjer nastopa, opozarjati na problematiko prirojenih srčnih napak in s pomočjo lokalnih organizacij razširjati zavedanje o tej temi.
V času organizacije koncerta smo v Sloveniji čakali na objavo tako dolgo pričakovanega poročila mednarodne komisije o nadzoru nad programom otroške srčne kirurgije v Ljubljani. Ni bila skrivnost, da bo objava poročila ponovno dvignila veliko medijskega) prahu, ter da bo poročilo kritično. Prav zato smo vse svoje sile vpeli v načrtovanje dogodka, ki bo omembo tematike prirojenih srčnih
napak prikazal v pozitivni luči. Veseli smo bili, ko se je našemu povabilu odzvala Oriana Girotto,
TV voditeljica, moderatorka dogodkov in turistična promotorka. Oriana je tudi sama rojena s prirojeno srčno napako in s svojo zgodbo je na novinarski konferenci pred koncertom sporočila slovenski javnosti, da otroci, rojeni s prirojeno srčno napako, lahko zrastejo v uspešne odrasle ljudi, sledijo svojim sanjam, si ustvarijo družino in živijo kakovostno življenje.
KONCERT PAULA CARDALLA
Koncert Paula Cardalla smo organizirali skupaj s Cerkvijo Jezusa Kristusa Svetih iz poslednjih dni, 4. septembra 2015, v cerkvi sv. Jakoba v Ljubljani. Zaradi vseh okoliščin, ki so spremljale potek organizacije tega dogodka: zgolj dva meseca časa za pripravo, pa še to v času glavnih počitnic, pričakovanje poročila o programu otroške srčne kirurgije, se je včasih zdelo že skoraj neverjetno, da
bomo projekt uspešno pripeljali do konca.
Toda, ko sem tisti večer, 4. septembra, eno uro pred začetkom koncerta prišla v cerkev, sem kljub notranjemu nemiru (kot ga pozna vsak, ki je že kdaj pripravljal javni dogodek) imela nenavaden
občutek umirjenosti. Vstop je bil prost, zato nismo vedeli, koliko ljudi se bo odzvalo…
Prvo olajšanje je nastopilo že kakih 15 minut pred začetkom koncerta, ko je bilo v cerkvi le še sem in tja opaziti kako prosto mesto.
Koncert je otvoril komorni pevski zbor Mysterium iz Kranja z naborom hebrejskih ljubezenskih pesmi in s tem že uvodoma pričaral prav takšno vzdušje, kot sem si ga želela in pričakovala. Ubranost in nežnost zborovskega petja ob spremljavi klavirja in cerkveni akustiki, ki je med občinstvo ponesla umirjenost in (če sodim po sebi) naježene dlake, od čustvenega naboja pa so solze kar same silile v oči. Šele po zaključku njihovega nastopa je publiko pozdravila voditeljica Oriana, sledili so pozdravni nagovori župnika cerkve sv. Jakoba, g. Jožeta Kokalja, predsednika Severno jadranske regije Cerkve Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni, g. Davida Granta, ter predsednika našega društva, prim. Matije Cevca. Koncert je nadaljeval posebni gost večera, legenda slovenske popevke, Oto Pestner. Zapel je tri pesmi in med njimi zagotovo največji vtis pustil s svojim »novim hitom« – Trideset let. Če je bilo sprva sem in tja slišati spremljavo publike v obliki mrmranja, smo »novi hit« odpeli skupaj in s tem tudi neslovensko govoreči publiki pokazali, da, čeprav v cerkvi, ne moremo, da ne bi sodelovali.
Dodatna čustva je tisti večer vzbudilo še eno naključje, ali pač ne – Tina, žena Paula Cardalla je namreč Slovenka, po rodu z Dolenjske, ki je bila zadnjič v Sloveniji konec 70. let. Večer prej je obiskala svoje sorodnike in jih veliko pripeljala tudi s seboj na koncert. Tina je bila rojena in je odraščala v Združenih državah Amerike, vendar se, ponosna na svoje korenine, uči tudi svojega maternega jezika, slovenščine. Prebrala je kratek govor, o tem, kaj ji pomeni danes biti tukaj, ki ga je v slovenščini spisala sama in, čeprav z nekaj slovničnimi napakami, je njeno preprosto, simpatično sporočilo marsikomu znova orosilo oči.
PODPORA OTROKOM IN DRUŽINAM OTROK S PRIROJENIMI SRČNIMI NAPAKAMI
Celotni program je povezovala Oriana Girotto, ki je večkrat poudarila, da ta večer posvečamo podpori otrokom in družinam otrok s prirojenimi srčnimi napakami. Da se zavemo, da so prav ti otroci ena najranljivejših skupin, in da si zato zaslužijo najboljšo možno zdravstveno medicinsko ter psihosocialno oskrbo. Da se moramo zavedati tudi, kako pomembno je, da se bodo naši otroci še naprej zdravili pri nas, in da bodo nekoč tudi sami lahko uspešni kot ona, ali kot osrednji glasbenik nocojšnjega večera – Paul Cardall.
Paul Cardall (Foto: Brenko)
Vrhunec večera je bil seveda nastop slednjega. Do tega trenutka slovenski publiki manj znan pianist, je predstavil svoje lastne izvirne skladbe iz albumov 40 hymns for forty days (40 hvalnic za štirideset
dni) in Saving tiny hearts (Rešimo male srčke). Zvrst glasbe, ki jo igra, se imenuje new age, kar bi prevedli kot moderno klasična meditativna glasba. Med posameznimi skladbami je Cardall delil z nami svojo življenjsko zgodbo, od tega, da je klavir začel igrati že zelo zgodaj, a ker je bilo v družini 8 otrok, je zlahka prelisičil starše, da ni vadil igranja in ga je slednjič opustil. Šele leta kasneje, ko mu je umrl prijatelj, se je ponovno usedel za klavir in spoznal, da si z igranjem glasbe lahko pomaga. Prav tako je z igranjem pomagal otrokom v bolnici, ko je tudi sam čakal na presaditev srca. Zaradi narave njegove prirojene napake je bil namreč sprejet v otroško bolnico, čeprav je imel že 36 let.
Njegove skladbe nosijo naslove, kot so Time (Čas), Live to love (Živeti da bi ljubili), Sweet escape (Sladek pobeg), Life & Death (Življenje in smrt) in vse izhajajo iz Cardallovega občutenja življenja, bolečine, bolezni, izkušnje, strahu pred smrtjo, ponovnim veseljem nad življenjem. Ko se prepustiš njegovi glasbi, lahko začutiš moč vsake note, ki jo igra. Čeprav se Cardall nikoli ni učil not, je njegova glasba ne le balzam za ušesa, ampak resnično tudi za dušo.
Morda sem kot mama otroka s prirojeno srčno napako še nekoliko bolj intenzivno doživela celoten večer, morda je bilo to zato, ker sem ga pomagala ustvariti; a zagotovo vem, da tisti večer v cerkvi sv. Jakoba nikogar od občinstva ni pustil ravnodušnega.
In kaj mi je od tistega večera najbolj ostalo v spominu? Cardallova obljuba, da se v 2016 ponovno vidimo v Ljubljani.
Iskrena hvala vsem, ki ste nam pomagali ustvariti ta večer: vsem nastopajočim, ki so se v čast plemenitemu namenu odpovedali svojim honorarjem, poleg tega pa tudi predstavnikom Cerkve Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni, še posebej Lindi in Davidu Hansen, župniku Jožetu Kokalju, županu Zoranu Jankoviću, podjetjem Silič d.o.o., Tam Tam d.o.o., Eclipse Print d.o.o., restavraciji Arboretum Volčji potok, Glasbeni agenciji GIG, ekipi Kanala A, Ariadni in Chrisu Agnič ter Marini Peroša.