Kadar govorimo o boleznih arterij, pogosto mislimo zgolj na aterosklerozo, ki preti zapreti pomembne arterije v človeškem telesu. Obstajajo pa tudi mnogo redkejše, a za posameznika enako nevarne bolezni arterij.
Danes bomo predstavili arteriovenske malformacije (AVM), ki prizadenejo približno enega človeka od 100.000. AVM se lahko razvijejo kjerkoli v telesu, še najpogosteje prizadenejo možgane in hrbtenjačo.
Visokopretočne AVM so nenormalne povezave med arterijami in venami, ki obidejo kapilarni sistem, kar pomeni, da se arterijska kri pod visokim tlakom vliva v vene. Gre za »kratek stik« v cirkulaciji, ki poveča količino krvi, ki jo mora srce prečrpati vsako minuto. Majhne AVM dostikrat ne povzročajo simptomov in jih odkrijemo zgolj slučajno ob slikovnih preiskavah. Večje AVM lahko preobremenijo srce in povzročijo srčno popuščanje.
Čeprav pri AVM ne gre za rakavo bolezen, nenormalne žile pritiskajo na okoliške organe in v njih lahko vraščajo, tudi v kosti, s čemer jih postopoma uničujejo.
V možganih simptomi AVM vključujejo glavobole, epileptične napade in nevrološke motnje, kot so šibkost, odrevenelost ali mravljinčenje v rokah ali nogah. AVM v hrbtenjači lahko povzročijo težave pri hoji, izgubo občutka v nogah ter izgubo nadzora nad praznjenjem mehurja in črevesja. Ker gre pri AVM za razmeroma tanke žile, v katerih teče kri pod arterijskim tlakom, lahko že ob majhni poškodbi močno zakrvavijo.