Debelost pomeni nenormalna oz. prekomerna telesna teža na račun telesne maščobe, ki je zdravju škodljiva.
Pri debelih ljudeh se pogosteje pojavljajo nekatere bolezni. Pogoste so zlasti sladkorna bolezen (tipa II, ki je neodvisen od inzulina), zvišan krvni tlak, ateroskleroza in z njo povezane bolezni žil, ki prehranjujejo srce (koronarna bolezen), osteoartritis, ki prizadene predvsem koleno, kolk in križni predel hrbtenice, ter bolezen žolčnika in žolčni kamni. Pri skrajni debelosti je zaradi maščevja v trebuhu in prsnem košu močno oteženo dihanje. Ponoči se zato pojavijo motnje spanja, čez dan pa utrujenost zaradi neprespanosti in slabše oskrbe krvi s kisikom. Raziskave kažejo, da se ljudje z debelostjo tudi slabše odzivajo na preventivne programe za zgodnje odkrivanje rakavih bolezni.
Svetovna zdravstvena organizacija debelost obravnava kot bolezen od leta 1997. Obravnava debelosti kot kronične bolezni je ključen faktor, da debelosti namenimo ustrezno obravnavo in zdravljenje. Bolezen je zelo pogosta (prevalentna) in kompleksna (zahtevna po tem, kako se razvije in po načinu zdravljenja), je progresivna in relapsirajoča (se vrača).
Ljudje z debelostjo so izpostavljeni stigmi in pristranskosti: za ljudi, ki so debeli se jim pripisujejo značilnosti kot so: osebna neodgovornost, pomanjkanje volje, nemotiviranost, lenobnost in nedisciplina. Hkrati za te ljudi velja slabša kakovost zdravstvene obravnave, saj se samodejno vsem zdravstvenim težavam, ki jih tak človek ima, pripišeš debelosti (npr: boleče koleno je lahko posledica debelosti, ni pa to nujno vzrok, ali edini vzrok). Posledično ljudje z debelostjo včasih ne poiščejo zdravstvene pomoči, pa bi jo morali, saj je bojijo te stigme.
