Piše: mag. Nataša Jan, univ. dipl. biol.
Življenjski slog se oblikuje pod vplivom izkušenj in življenjskih razmer od zgodnjega otroštva dalje. Nanj pomembno vpliva vedenje staršev in družinsko okolje, izobraževanje, zdravstveno varstvo, socialni, kulturni in okoljski dejavniki.
Raziskave kažejo, da se zdravje na lestvici vrednot ljudi uvršča na prvo mesto. Presenetljivo pa je, da ljudje kljub temu osebno premalo naredimo za ohranitev pa tudi za povrnitev zdravja. Starši, učitelji, zdravstveni delavci in drugi si prizadevajo, da bi zdravju naklonjen življenjski slog privzgojili že otrokom. Tudi kasneje je še vedno dovolj časa za spreminjanje škodljivih navad. Najpomembneje je, da zberemo dovolj volje.
Zanimanje za z zdravjem povezan življenjski slog se je povečalo v drugi polovici dvajsetega stoletja, ko so strokovnjaki dokazali očitne povezave med nezdravim življenjskim slogom in pojavljanjem kroničnih nenalezljivih bolezni kot so npr. bolezni srca in ožilja, rak, sladkorna bolezen.
Pravilna, uravnotežena prehrana, opuščanje kajenja, izogibanje pretiranemu pitju alkohola, redna telesna dejavnost, sproščanje, upoštevanje pravil varnosti in zdravja pri delu ter sodelovanje pri oblikovanju prijaznega, zdravega in varnega delovnega okolja so naložbe, ki bodo prispevale k ohranjanju zdravja do pozne starosti ter večji življenjski energiji, ki jo potrebujemo na delovnem mestu pa tudi pri domačih opravilih ter preživljanju kakovostnega prostega časa z družino in prijatelji.
Mnogi delodajalci v Sloveniji se že zavedajo, kako pomembni za delo organizacije so zdravi, zadovoljni in motivirani delavci, zato so v veliki meri že pripravljeni sprejemati predloge za izboljšanje delovnih razmer.
Telesna dejavnost
Odrasli človek naj bi se vsak dan ali vsaj 4 do 5 dni v tednu, za 30 minut posvetil ustrezni telesni dejavnosti. K redni telesni dejavnosti štejejo tudi aktivnosti v privatnem in poklicnem delu (npr. hoja po stopnicah namesto vožnje z dvigalom, hoja po nakupih, hoja na delo,…). Pomembno je, da dosežemo večjo porabo energije (kcal/teden).
Pravilna, uravnotežena prehrana
Neustrezna prehrana je med najpomembnejšimi vzroki sedanjega pojava aterosklerotičnih bolezni, zlasti koronarne bolezni – angine pektoris, srčnega infarkta in nenadne smrti. Je napovedni dejavnik za druge dejavnike tveganja kot so povišan holesterol in sladkor v krvi, previsok krvni tlak, prekomerna telesna teža in debelost. Pravilen način prehrane glede na sestavo obrokov vključuje živila iz vseh skupin, največ sadja in zelenjave, puste mesne izdelke, izdelke iz posnetega mleka, polnovredne krušne izdelke, dovolj tekočine (najbolje vodo, nesladkan čaj). Obroki naj ne bi bili preobilni. Pomembno je pitje zadostne količine vode (najmanj 1,5 – 2 l na dan), enakomerno razporejene čez dan. Med dobre prehranjevalne navade štejemo uživanje hrane sede, v miru, v sproščenem okolju, počasi, tri glavne obroke (zajtrk, kosilo, večerja) in dve malici (dopoldanska in popoldanska).
Kajenje
Kajenje je dejavnik tveganja, ki povzroči največ bolezni. Posledice so odvisne od števila pokajenega tobaka in od let kajenja. Sokriv je za okoli 50% vseh smrti, polovica od teh pa je zaradi bolezni srca in ožilja.
Prekomerno uživanje alkohola
Uživanje večjih količin alkohola je povezano z nerednim bitjem srca in srčnim infarktom in je pogost vzrok za zvišan krvni tlak. Vseh posledic škodljive rabe alkohola se ne da opisati, še posebno pa ne trpljenja članov družine alkoholika.
Psihosocialni dejavniki tveganja
Psihosocialni dejavniki tveganja kot so nizek socioekonomski status, prenizka socialna podpora, socialna izolacija, stres na delu in v družinskem življenju, negativna čustva vključno z depresijo in agresivnostjo, so se izkazali kot dejavniki tveganja za nastanek bolezni srca in ožilja in za poslabšanje stanja pri bolnikih z že obstoječo srčnožilno boleznijo. Psihosocialni stres na delu in izven delovnega mesta je dejavnik tveganja za srčnožilno bolezen pri obeh spolih. Kadar je povezan s prekomernim uživanjem alkohola, je močan dejavnik za zvišan krvni tlak. Psihosocialni dejavniki tveganja so nevarni še posebej zato, ker v življenje z njimi obremenjenega posameznika privabijo tudi ostale vedenjske dejavnike tveganja kot so prekomerno uživanje alkohola, kajenje in nezdravo prehrano.
Delovno okolje
Po rezultatih analiz obremenjenosti v delovnem okolju so organizacijski pogoji pogost vzrok preobremenjenosti delavcev. Stres v delovnem okolju je drugi najpomembnejši zdravstveni problem in drugi najpomembnejši vzrok za odsotnost z dela zaradi bolezni. Je pogosto posledica neustreznih psihosocialnih pogojev v delovnem okolju. Po podatkih EUROSTAT-a že 9 % delavcev poroča o šikaniranju in 4 % o pojavljanju psihičnega mučenje in izživljanja. V resnici pa je neustreznih psihosocialnih pogojev celo več, vendar so ti le redko spoznani kot takšni. Pogosteje so skriti v nezadovoljstvu z vsebino dela, z načinom dela, z organizacijo dela.
V delovnem okolju se pogosto srečujemo tudi s kemičnimi dejavniki tveganja. Število kemičnih snovi v svetu narašča. Delavci so pri svojem delu v industriji, kmetijstvu, laboratorijih, zdravstvu, farmaciji in drugih dejavnostih izpostavljeni številnim škodljivim snovem. Za ohranitev zdravja delavcev je zelo pomembno zgodnje odkrivanje tvegane izpostavljenosti kemičnim snovem, to je takrat, ko še ne nastopijo okvare zdravja ali bolezni. Temu nujno sledijo ukrepi, s katerimi škodljivo kemično snov zamenjamo z manj nevarno ali pa znižamo njeno koncentracijo na tako vrednost, pri kateri ne prihaja do škodljivih učinkov na človeški organizem. Pogosti so tudi hrup, vibracije, sevanje in neustrezna svetloba.
Po Zakonu o sodelovanju delavcev pri upravljanju se je delodajalec dolžan posvetovati z delavci glede kadrovskih vprašanj ter glede vprašanj varnosti in zdravja delavcev pri delu.
Kaj lahko naredijo sindikati?
Sindikati lahko skupaj z delodajalci zagotovijo zdravo in varno delovno okoljo.
Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije predlaga, da sindikalne organizacije med svojim članstvom propagirajo bolje zdrav način življenja in se pri delodajalcih zavzamejo za nudenje informacij o dejavnikih tveganja in o zdravem življenjskem slogu ter da bo delavcem omogočeno, da se lahko teh priporočil držijo tudi na delu. Pomembno je spodbujanje delavcev k zdravim obrokom hrane in zadostnemu pitju vode, nekajenju, sprostitvi med časom za malico (aktivni odmor), prihodu na delo s kolesom ali peš, če je to mogoče in podobne spodbude, ki vodijo na odločitve delavcev v smeri čimbolj zdravega življenjskega sloga.