Piše Elizabeta Bobnar Najžer
Res sem ponosna na našo revijo, na naše sodelavce, na naše članice in člane, na strokovne sodelavke in sodelavce, na vse, ki kakorkoli pripomorejo in pripomorete k osveščanju o zdravju.
Trdna volja je prvi korak, odločitev, ki jo sprejme vsakdo sam, je naslednji. Realizacija zadanih nalog pa je veliko lažja, če na poti nismo sami.
Karkoli nas čaka v življenju, lahko sprejmemo na dva načina: da je vse dobro ali da je vse slabo. Zagotovo skrajnosti enega in drugega niso dolgotrajne, lahko pa s svojo svobodno voljo sami odločimo, kako bomo sprejemali, kar nam pride na pot.
Zgodba, ki domnevno izvira iz tradicije indijanskega plemena Čeroki, vsake toliko časa zaokroži po spletu. In ima zanimiv odziv. Na kratko, v vsakem od nas naj bi bivala dva volka, bel in črn. Belega povezujejo z vsem dobrim, pozitivnim, ljubeznijo, črnega pa s slabim, negativnim in sovraštvom. Glede na to, katerega volka »hranimo«, tisti je močnejši in vpliva na naše življenje. Kot sama to razumem, naš odnos oziroma način, kako dojemamo sebe, svoje okolje, vpliva na vse naše odzive na vsakdanje izzive. In zakaj ne bi na svet gledali s pozitivnega stališča?
V isto kategorijo bi lahko uvrstili kozarec, do polovice napolnjen z vodo. Je na pol poln ali prazen? Tudi v pregovorih, ki so v kratke stavke zlite modrosti desetletij, stoletij, najdemo veliko dokazov, kako so ljudje vedno iskali neko dodatno oporo, ki bi jim pomagala prebroditi neugodna obdobja. Tudi Slovenci imamo na zalogi marsikatero.
In, kot je razvidno iz člankov v naši reviji, jih vsaj somišljeniki zdravega načina življenja tudi udejanjamo. Številne podružnice neumorno iščejo načine, kako se povezati, kako si pomagati, kako skupaj hoditi po poti zdravja.
Poleg varnih skupnih pohodov se razvija povezovanje preko spleta, ko se s telovadbo krepi tako telo kot duha, predvsem male sive celice, verjetno ob medgeneracijskem sodelovanju. Lahko bi rekli, da je vsaka stvar za nekaj dobra. Novo znanje, novi odnosi, nove možnosti razvoja.
Ne vdajajmo se črnogledosti, zazrimo se v priložnosti. Odprimo okno novi pomladi, opustimo cinizem in se spomnimo, da je življenje vredno, da ga živimo. Ne čakajmo, da samo mineva. Naj bo vsaka ura priložnost, da se ozremo okoli sebe in najdemo nekaj lepega. Tako preprosto je to. Samo odločiti se je treba in s pogledom poiskati lepoto, ki nas obdaja. Če ne drugega, se zazrite v nebo, opazujte oblake ali zvezde.
Zakaj bi se vdajali malodušju, črnemu volku? Kakšno korist imamo od tega?
Zdravniki vedo, da srečni ljudje lažje premagajo izzive, so manj dovzetni za depresivna stanja in imajo posledično veliko bolj kakovostno življenje.
Vabim vas, da skupaj še naprej hodimo po poti sodelovanja, medsebojne podpore in si obljubimo, da bomo od sedaj več hrane namenjali belemu volku.