O tem, kaj lahko storimo za zdravje svojega srca in žilja, dokler dostop do zdravstvene oskrbe ne bo spet neomejen, smo se pogovarjali s primarijko Cirilo Slemenik Pušnik, dr. med., specialistko interne medicine z Oddelka za interno medicino v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec
Na novinarski konferenci so bile predstavljene pobude za izboljšanje kakovosti obravnave bolnikov s povišanim holesterolom. Vabljeni tudi k ogledu novinarske konference
Vabimo vas na strokovno srečanje z okroglo mizo na temo “Celostne obravnave oseb s hiperholesterolemijo v Sloveniji”, na kateri bodo domači strokovnjaki predstavili izhodišča priporočil za stopenjsko obravnavo oseb s …
Imam družinsko hiperholesterolemijo. Ker načrtujem nosečnost sem v dilemi saj sem na medmrežju prebrala, da v času nosečnosti in dojenja zdravil proti zvišanju holesterola ne smem jemati.
Presejanje novorojenčkov je lahko za osebe z redkimi boleznimi življenjskega pomena, zgodnje odkritje nekaterih bolezni ima moč preprečiti njihove dolgoročne okvare ali celo smrt.
Vabljeni k ogledu spletne okrogle mize na temo družinske hipeholesterolemije, ki je potekala dne 16. 9. 2021.
Ima jo 1 oseba na 250 prebivalcev Slovenije. Slovenija je še vedno edina država na svetu, kjer v sklopu rednega sistematskega pregleda petletnikov že od leta 1995 poteka populacijsko presejanje otrok za hiperholesterolemijo.
Odgovarja: prim. Matija Cevc, dr. med., specialist internist: Če povzamem, HeDH, je zoprna genetska motnja v presnovi maščob. Če je ne zdravimo, lahko povzroči zgodnje srčno-žilne zaplete. Z ustreznim zdravljenjem pa lahko to ogroženost praktično izničimo.
O pomenu zdravljenja visokega krvnega tlaka in o aktualnih zdravstvenih razmerah smo se pogovarjali z doc. dr. Jano Brguljan Hitij, vrhunsko strokovnjakinjo, predstojnico KO za hipertenzijo pri UKC Ljubljana in predsednico Združenja za arterijsko hipertenzijo.
Gradimo zdravstvo, ki v ospredje postavlja dobro informiranega in ozaveščenega bolnika, ki odgovorno in proaktivno sodeluje pri zdravljenju. Časi pokroviteljskega odnosa do pasivnega, nevednega bolnika, bolj objekta kot subjekta zdravljenja, so, upajmo, za nami. Zato je dostopnost informacij, ki jih bolnik želi in potrebuje, ključnega pomena.
