Na vprašanje odgovarja prim. Matija Cevc, dr. med., specialist kardiolog
Vprašanje
»Stara sem 26 let in imam že od otroštva ugotovljeno družinsko hiperholesterolemijo (DH), ki sem jo verjetno podedovala po očetu, ki ima prav tako visok holesterol in je že doživel srčni infarkt pri 43 letih. Pred nekaj meseci mi je zmanjkalo zdravil in sem tako za kak mesec opustila zdravljenje. Takrat mi je holesterol poskočil na 10,3 mmol/L in holesterol LDL na 7,6 mmol, holesterol HDL je bil 1,9 mmol/L in trigliceridi 1,6 mmol/L. Osebna zdravnica me je napotila tudi na UZ vratnih arterij, pri katerem so našli majhen plak v eni od vratnih arterij. Ker načrtujem nosečnost sem v dilemi saj sem na medmrežju prebrala, da v času nosečnosti in dojenja zdravil proti zvišanju holesterola ne smem jemati.« *
* Vprašanje je bilo poslano po e-pošti in je le delno lektorirano.
Odgovor
Vprašanje, ki ga postavljate je dejansko zelo zapleteno. Po eni strani vemo, da izrazito zvišana raven holesterola, ki je značilna za družinsko hiperholesterolemijo (DH) povzroča visoko ogroženost za zgodnje srčno-žilne zaplete. Ker je pri vas že prisotna aterosklerotična žilna bolezen (naplastitev v vratni arteriji), pa je vaša ogroženost še večja (po kriterijih to pomeni zelo veliko ogroženost). Tako bi bilo potrebno pri vas zelo intenzivno zdravljenje in zniževanje holesterola LDL (ciljna raven je < 1,4 mmol/L). Po drugi strani pa tako zvišana raven holesterola vpliva tudi na razvoj ploda. Kar nekaj raziskav je namreč pokazalo, da ima lahko že plod pri materi z nezdravljeno DH naplastitve ne večjih žilah (maščobne tračke so zaznali zlasti na plodovi aorti). Poleg tega pa zvišan holesterol vpliva tudi na epigenetski razvoj in so taki otroci nagnjeni k hitrejšemu razvoju aterosklerotičnih sprememb že v zgodnjem življenjskem obdobju (tudi če ne podedujejo genetske okvare – če jo, je seveda ogroženost za zgodnjo aterosklerozo še večja). Glede na ta dejstva bi bilo tudi v času nosečnosti zdravljenje DH zelo koristno in potrebno.
Žal pa so možnosti zdravljenja hiperhoelsterolemije v času nosečnosti omejene – trenutno je od zdravil mogoče uporabljati le t.i vezalce žolčnih kislin ali jonske izmenjevalce, ki pa so šibka zdravila (holesterol znižajo le za okoli 20 %), imajo kar nekaj »zoprnih« stranskih učinkov (zlasti težave s prebavili) in jih v Sloveniji ni na tržišču. Tako je od učinkovitih možnosti zdravljenja na razpolago le LDL-afereza, to je dializi podobna metoda zdravljenja, ki jo je potrebno ponavljati na 1-3 tedne. Pri tej terapiji se holesterol LDL »mehansko« odstranjuje iz krvnega obtoka in se na ta način učinkovito zniža njegovo raven (tudi do 70 %). Seveda pa je tako zdravljenje dokaj neprijetno, saj je invazivno (bolnikovo kri se spelje preko posebnega aparata, v katerem se iz krvi odstrani holesterol LDL, očiščena kri pa se vrne v obtok) in posamezna terapija traja več ur.
Se pa v zadnjem obdobju kažejo boljši obeti za zdravljenje hiperholesterolemije v nosečnosti. Nedavno je namreč Ameriška agencija za zdravila (FDA) sprejela stališče, da bi lahko tudi v času nosečnosti pri zelo ogroženih bolnicah med nosečnostjo uporabljali zdravila iz skupne statinov, saj se je ob dosedanjih več kot 40-letnih izkušnjah z uporabo teh zdravi izkazalo, da bi uporaba statinov pri nosečnicah z že manifestno aterosklerotično žilno boleznijo pomenila bistveno manjšo grožnjo, kot jo povzroča opustitev zdravljenja. Tako so pozvali proizvajalce, da iz navodil o uporabi zdravila umaknejo določilo o kontaindiciranosti jemanja statinov, in da se pri posebej ogroženi skupini nosečnic dopusti njihova uporaba.