Aterosklerotična srčno-žilna bolezen (ateroskleroza) je osnovni vzrok za 85 % smrti zaradi srčnega infarkta in možganske kapi. Po svetu ogroža več kot 300 milijonov ljudi. V Sloveniji z aterosklerozo po ocenah živi več kot 100 tisoč ljudi. Je nevidna bolezen, saj številni ljudje ne občutijo nobenih simptomov, dokler se maščobna obloga v žilah ne odtrga. Potem nastane strdek, ki zamaši žilo, kar lahko privede do srčnega infarkta ali možganske kapi.
Pogovarjali smo se z Jakobom Komelom, dr. med., specialistom družinske medicine iz Nove Gorice, ki pojasni, kako lahko nadzorujemo holesterol, zakaj je zgodnje ukrepanje pomembno in kaj lahko vsak od nas naredi za preprečevanje srčno-žilnih bolezni.
Obstaja skupina ljudi, pri katerih je visok holesterol prisoten že od rojstva, ne glede na to, kako zdravo živijo. Razlog ni v prehrani ali telesni dejavnosti, temveč v dedni spremembi genov, ki uravnavajo presnovo holesterola. Takšno bolezen imenujemo družinska hiperholesterolemija (DH). Ob besedi holesterol, večina najprej pomisli na nezdravo prehrano, premalo gibanja ali nekaj odvečnih … Preberi več
Ateroskleroza je bolezen, pri kateri se v stenah žil kopičijo maščobne obloge (plaki). Dolgo časa ne povzroča težav, zato jo pogosto imenujemo »nevidna bolezen«.
zkazalo se je, da evolkumab koristi tudi bolnikom z asimptomatsko aterosklerozo in bolnikom s sladkorno boleznijo.
Zadnja priporočila ACC svetujejo merjenje hsCRP, saj je povišana osnovna raven hsCRP > 3 mg/l v odsotnosti aktivne okužbe celo močnejši napovednik srčno-žilnih zapletov kot povišana raven LDL-holesterola.
Spoznavamo velik pomen zgodnjega odkrivanja asimptomatskih aterosklerotičnih leh v arterijah.
Pogostost klonalne hemopoeze s starostjo narašča in med drugim predstavlja dejavnik tveganja za pospešeno aterosklerozo.
Raziskave so pokazale, da obstaja povezava med alopecijo in povečanim tveganjem za KBS ter drugimi dejavniki tveganja za srčno-žilne bolezni, kot so arterijska hipertenzija, dislipidemija in inzulinska rezistenca.
Čeprav raziskave ne moremo opredeliti kot reprezentativne za slovensko populacijo, so pridobljeni podatki dokaj povedni glede razširjenosti hiperholesterolemije in lipoproteina (a). Zelo povedna pa je tudi razlika med podatki o življenjskih navadah med udeleženci in podatki slovenske raziskave Z zdravjem povezan življenjski slog in podatki Slovenskega nacionalnega programa primarne preventive bolezni srca in ožilja.
Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije je na novinarski konferenci združilo sporočili za javnost ob Svetovnem dnevu srca in ob Svetovnem dnevu ozaveščanja o družinski hiperholesterolemiji.
Wolmanova bolezen je redka dedna oz. genetska motnja pomanjkanja kisle lizomske lipaze, pri kateri se maščobe oz. holesterol in trigliceridi kopičijo v tkivih. Kot zaplet bolezni se pojavijo srčno-žilna obolenja.
